Obžalujemo, da povezovanje s Panasonicom ni uspelo, družba se je odločila za umik iz proizvodnje pralnih strojev in hladilnikov v Evropi.
V industriji gospodinjskih aparatov je ekonomija obsega zelo pomembna. Naši tekmeci so tudi do stokrat večji. Nekdo, ki kupi deset milijonov ton jeklene pločevine, medtem ko je Gorenje kupi manj kot 100.000 ton na leto, dobi boljše cene in plačilne pogoje. Generacije novih gospodinjskih aparatov v Gorenju razvija 500 inženirjev, v večjih družbah imajo 10.000 in več razvojnikov. Vsi, s katerimi je bilo Gorenje po velikosti primerljivo, italijanski Merloni, španski Fagor in francoski Thomson Brand, so končali v stečaju. Gorenje je danes verjetno največje podjetje v panogi, ki še ni del katere od velikih multinacionalk. S svojimi blagovnimi znamkami vstopamo v domove končnih uporabnikov po vsem svetu in pri tem tekmujemo z velikani. Primerjati nas z Elektroluxom ali Whirlpoolom pa ni ustrezno.
Gorenje je sicer v zadnjem desetletju ali dveh izzivalec v panogi: prvi smo začeli izdelovati barvne aparate, prvi smo na naših izdelkih začeli uvajati zaslone na dotik, prvi smo začeli sodelovati z mednarodnimi oblikovalci. Še vedno smo v solidni kondiciji in s stabilnim tržnim deležem. Čeprav bi lahko zdržali še nekaj let tudi sami, se nam zdi odgovorno, da pravočasno postavimo temelje za dolgoročno konkurenčno sposobnost Gorenja. O prihodnosti podjetja moramo razmišljati za desetletje in še več naprej.
Kako vidite vlogo Gorenja v strateškem partnerstvu?Zelo pozitivno. S strateškim partnerjem bi povečali obseg poslovanja in ekonomijo obsega. Možno je, da se bomo povezali s kakšno družbo podobnega obsega. Lahko bi postali del večje, močne korporacije, kjer bi Gorenje imelo vlogo razvojnega, proizvodnega in tržnega centra, posebno z močnim položajem v srednji in vzhodni Evropi ter Rusiji. Mogoče so tudi povezave s podjetji iz podobnih industrij, ki danes še niso dejavna v beli tehniki.
Bi se lahko povezali s Kitajci, ki postajajo v beli tehniki vse pomembnejši?Nikogar ne izključujemo. Konsolidacija v panogi se nadaljuje. Ameriški Whirlpool je pred dvema letoma prevzel italijansko podjetje Indesit, kitajski Haier je od General Electrica odkupil divizijo bele tehnike. Na pohodu je kitajska Midea, prodorni so Samsung in številni drugi.
Pred leti je Gorenje udarila ukrajinsko-ruska kriza. Zakaj rezultati ob devetmesečju tokrat zaostajajo za načrtovanimi?Zaradi ukrajinsko-ruske krize smo izgubili sto milijonov evrov prihodkov, kar je okoli deset odstotkov prodaje. Čez noč smo morali prilagoditi poslovanje. Izpad prodaje smo nadomestili na drugih trgih, zato zdaj raste. V letu 2016, prvem letu novega strateškega načrta, smo v celoti dosegli cilje. Prav tako v prvi polovici tega leta. V prvih treh četrtletjih so se prihodki okrepili za 4,8 odstotka, dobiček pa za dvanajst odstotkov. Toda v tretjem četrtletju so se nam škarje začele izrazito zapirati.
Zakaj?Predvsem zaradi izjemne rasti cen repromateriala in surovin, predvsem jeklene pločevine in plastičnih granulatov. Rast teh stroškov je izničila ugodne učinke gospodarske rasti. Ob vsem tem se močno krepijo pritiski trgovcev za znižanje prodajnih cen. Kljub temu se nam v tem času tržni deleži niso zmanjšali, prodaja izdelkov premijskega razreda pa pomeni že 30 odstotkov celotnega prometa, s čimer smo dosegli enega od strateških ciljev.
Za koliko so se cene vhodnih materialov zvišale?Cene jeklene pločevine za več kot deset odstotkov, poliuretanov za več kot 30 odstotkov. Na leto kupimo za okoli pol milijarde evrov repromateriala in surovin, ki pomenijo daleč največji delež v lastni ceni. Če se cene zvišajo za samo dva odstotka, to pomeni deset milijonov evrov. Če pa bi nam na primer v nekem strateškem partnerstvu uspelo nabavne cene znižati za pet odstotkov, bi letni prihranek znašal 25 milijonov evrov. To bi bil za Gorenje že lep dobiček.
Ali naraščajoče cene iz tretjega četrtletja pomenijo, da boste letos poslovali z izgubo?Ker smo borzna družba, moramo o rezultatih najprej poročati nadzornemu svetu. To bomo storili v začetku januarja.
Zaradi vprašanj o izplačilu božičnice je pred dnevi izbruhnila spontana stavka. Ali izplačilo božičnic pomeni, da boste poslovali dobičkonosno?Stavke ni bilo. Med zadnjim usklajevanjem s sindikatom o božičnici se je manjša skupina zaposlenih po malici na dvorišču zadržala še kakšno uro. Kmalu za tem, ko jim je sindikat predstavil dogovor, so se razšli.
Kot sem že dejal, o letnem izidu še ne morem govoriti. Svoje poslovanje, načrte in ukrepe smo ta mesec predstavili bankam, ki razumejo naš položaj. To je zelo pomembno. Sestava financiranja Gorenja je sicer trdna. To kaže tudi podatek, da 70 odstotkov vseh virov financiranja pomenijo dolgoročni viri.
Finančne obveznosti so konec septembra znašale 417 milijonov evrov, kar je bilo za tri odstotke več kot leto prej.Dolg moramo zmanjšati in to tudi počnemo. Zadolženost bo konec leta pomembno nižja, kot je bila konec septembra. V zadnjem četrtletju Skupina Gorenje doseže največ pozitivnega denarnega toka.
Kako bi se lahko hitreje razdolžili?Zmanjšanje dolga je eden ključnih ciljev v prihodnjem letu. Nadaljevali bomo prodajo podjetij, ki ne sodijo v osnovno dejavnost. Začeli smo prodajo podjetja Gorenje Surovina. S krčenjem naložb nam bo ostalo več denarnega toka za zmanjševanje obveznosti. Za nami je obsežen razvojni ciklus, v okviru katerega smo na leto vlagali do 85 milijonov evrov. Samo v zadnjem letu smo razvili nove generacije pralnih in sušilnih strojev, štedilnikov…
Boste še lahko držali korak s konkurenco?Da. Pred dnevi je bil naš pomivalni stroj pod blagovno znamko Asko na neodvisnem testu potrošniške revije Choice izbran za najboljši pomivalni stroj v Avstraliji. Prehiteli smo Bosch in Miele.
Z nekaterimi delničarji ste v sporu. V zadnjem času se krepijo očitki na račun vašega vodenja Gorenja.Gorenje je eden največjih delodajalcev v Sloveniji, zaposlujemo več kot 6000 ljudi, v skupini pa približno 11.000. Na leto plačamo okoli 50 milijonov evrov davkov in prispevkov. Po izbruhu krize 2008 nam je uspelo preživeti turbulentne čase, tekmeci iz držav EU, ki sem jih omenil, pa so propadli. Smo eno redkih slovenskih podjetij, ki je izpeljalo prevzeme na Zahodu. Na Švedskem smo prevzeli Asko, na Nizozemskem Atag. Imamo lastni razvoj, z lastno blagovno znamko vstopamo v domove končnih uporabnikov povsod po svetu. Zato prihodnosti Gorenja ne moremo prepuščati v roke špekulantom, njihovim interesom in lahkomiselnim odločitvam.
Interese in zahteve vseh delničarjev zelo spoštujemo, a očitki prihajajo le od peščice. Nekatere njihove kritike so upravičene in jih upoštevamo pri svojem delu, nekaj pa je neutemeljenih, nekorektnih in neresničnih. V Gorenju jih vidimo kot del izjemno kratkoročne strategije špekulantov, ki želijo destabilizirati Gorenje, povzročiti znižanje vrednosti njegovih delnic, ga prevzeti, razkosati in nato prodati. Pri tem jih ne zanima usoda podjetja, njegovih zaposlenih, dobaviteljev in vseh družin, ki so vezane na Gorenje.
Je to v ozadju številnih kritik na vaš račun?Ne morem se znebiti tega vtisa. Ne bom dovolil hitrih zaslužkov na račun destabilizacije Gorenja. Uprava mora skrbeti za interes družbe, njen trajnostni razvoj ter ustvarjanje vrednosti za vse lastnike in druge deležnike. Še enkrat poudarjam, da večina delničarjev razume naš položaj in pomen strateških partnerstev.
Na januarski izredni skupščini bo na zahtevo enega od delničarjev odločanje o predčasni zamenjavi Marka Voljča in Uroša Slavinca v nadzornem svetu. Je bilo res treba najemati kadrovske storitve družbe Pendl & Piswanger, v kateri je zaposlena Voljčeva žena?Korporativno upravljanje v Gorenju je eno najboljših, ne le v Sloveniji, temveč v regiji. Imamo zelo strokoven in zahteven nadzorni svet ter vrsto komisij nadzornega sveta. Zadevo, ki jo omenjate, je gospod Voljč transparentno predstavil nadzornemu svetu, o tem smo poročali tudi v poročilih. Z družbo Pendl & Piswanger sodelujemo od leta 2013, ko gospoda Voljča še ni bilo v nadzornem svetu Gorenja. Vse je razkrito tudi v letnih poročilih.
S 16,37 odstotka delnic je največji posamični lastnik Gorenja država. V Slovenskem državnem holdingu (SDH) so v zadnjem času zaostrili pričakovanja o dobičkonosnosti slovenskih družb. Ali država tudi od vas zahteva večje dobičke?Gorenje je za državo pomembna naložba. Kot tako jo obravnava zaradi vloge Gorenja v Sloveniji, njegovih multiplikativnih učinkov, razvoja, povezovanja z industrijo in univerzami ter delovnih mest. Naš največji delničar je Kapitalska družba, njen predsednik uprave je tudi član nadzornega sveta Gorenja in je do uprave zelo zahteven.
