V podjetju Panvita Ekoteh, ki ima v lasti tri bioplinarne in je del murskosoboške kmetijsko-živilske skupine Panvita, bo v kratkem prišlo do pomembnih lastniških sprememb. Podjetje Biotera, ki je prek madžarskega podjetja Veolia v lasti istoimenske francoske multinacionalke, bo namreč v Panviti Ekoteh pridobila več kot 68-odstotni lastniški delež. Preostalega bo obdržala Panvita. Svoja lastniška deleža v Panviti Ekoteh bosta Bioteri sicer prodali podjetji Intering Naložbe in Imo-real, ki imata iste končne lastnike kot skupina Panvita (dokler ne bo zaključen prevzem skupine Panvita s strani hrvaškega podjetja Mplus): brata Iztoka in Petra Polaniča, ki skupaj obvladujeta malenkost več kot polovični lastniški delež, ter Jožefa Horvata in Kristiana Ravniča s sorodniki. Slednji je član uprave skupine Pomgrad, enega največjih slovenskih gradbincev. Podobno lastniško strukturo, kot jo ima Panvita, ima tudi Pomgrad. Za uspešnost zaključka dogovorjene kupčije prevzema Panvite Ekoteh mora soglasje podati še Javna agencija RS za varstvo konkurence.
Kot je pojasnil predsednik uprave Panvite Peter Polanič, so dlje časa iskali strateškega partnerja za Panvito Ekoteh, s ciljem njenega nadaljnjega razvoja. »Prišli smo namreč do točke, ko Panvite Ekoteh ne moremo več samostojno razvijati v zadostni meri,« je dejal Polanič in dodal, da z Biotero že dlje časa tesno sodelujejo. Razen s proizvodnjo, prenosom, distribucijo in trgovanjem z električno energijo se Panvita Ekoteh med drugim ukvarja s proizvodnjo plina, reciklažo nekovinskih ostankov in odpadkov, zbiranjem, čiščenjem in distribucijo vode, z oskrbo s paro in toplo vodo. Proizvedena toplotna energija se uporablja za ogrevanje prašičje in piščančje farme, naselja Jezero in murskosoboške splošne bolnišnice. Stranski izdelek, ki nastaja pri proizvodnji plina, pa je digestat, ki se na kmetijskih površinah uporablja kot nadomestek za umetno gnojilo.
Izboljšanje poslovanja
V primerjavi z letom 2022 je Panvita Ekoteh lani bistveno izboljšala poslovanje. Od ustanovitve leta 2004 dalje je sicer predlani poslovala najslabše. Četudi je predelala rekordno število odpadkov v skupni količini več kot 80.000 ton, proizvedena električna energija pa je bila na ravni povprečja zadnjih let, to ni zadostovalo za nadomestitev nizkih cen električne energije na trgu. Prihodki od prodaje so se na medletni ravni leta 2022 znižali za dobro petino, na 4,2 milijona evrov, pri čemer so pridelali okoli 173.000 evrov izgube. Po pojasnilih Polaniča so se prihodki lani povišali na približno 12 milijonov, čisti dobiček pa je znašal okoli 1,5 milijona evrov. »Tolikšna rast prihodkov je bila posledica prodaje električne energije po višjih cenah, kot smo jo prodajali leta 2022,« je dejal Polanič ter dodal da so letos načrtovani prihodki v višini 5,5 milijona evrov in še naprej dobičkonosno poslovanje.
Biotera se ukvarja s prevzemom bioloških odpadkov, odpadnega jedilnega olja in zdravstvenih odpadkov, tako nevarnih kot nenevarnih. Kazalniki poslovanja v preteklem letu še niso znani, saj Biotera letno poročilo javno objavi septembra. Leta 2022 so se prihodki od prodaje na medletni ravni povišali za osem odstotkov, na 9,7 milijona evrov, čisti dobiček pe se je povišal za več kot 50 odstotkov in je znašal 1,4 milijona evrov.
Skupina Veolia, v katero se, kot smo že omenili, uvršča Biotera, ima tri komplementarne divizije. Ena se ukvarja s proizvodnjo in oskrbo z vodo ter upravljanjem čistilnih naprav, druga z zbiranjem in predelavo odpadkov, v okviru tretje divizije pa se med drugim ukvarjajo s proizvodnjo energije. Prihodki od prodaje skupine Veolia so se lani povišali za devet odstotkov, na dobrih 45 milijard evrov, čisti dobiček pa za skoraj 15 odstotkov, na 1,3 milijarde evrov. Na petih celinah skupina Veolia zaposluje okoli 213.000 delavcev.
