Danes se bo začelo dvodnevno zasedanje Ameriške centralne banke (Fed). Po najštevilnejših napovedih bo Fed ne glede ne to, ali bo v četrtek že znano, kdo bo novi ameriški predsednik, ta dan ponovno znižal svoje temeljne obrestne mere. Potem ko jih je od marca 2022 dalje začel poviševati in zvišal na razpon od 5,25 do 5,50 odstotka ter jih tam zadržal 14 mesecev, jih je septembra presenetljivo znižal za pol odstotne točke namesto sprva predvidenih 0,25 odstotne točke, za kolikor naj bi jih spustil zdaj. Septembrsko znižanje temeljnih obrestnih mer je bilo prvo znižanje obrestnih mer v ZDA po štirih letih.
Poleg zagotavljanja stabilnih cen na dolgi rok, kar je mandat Evropske centralne banke (ECB), je Fedov mandat tudi maksimizacija zaposlenosti. Ker so septembra v Fedu ocenili, da se inflacija giblje proti dvema odstotkoma, in presodili, da so tveganja doseganja ciljev pri zaposlovanju in inflaciji približno v ravnovesju, je bila sprejeta odločitev za znižanje temeljnih obrestnih mer v višini 0,5 odstotne točke.
Inflacija, ki je botrovala poviševanju obrestnih mer centralnih bank po svetu, se v ZDA še naprej znižuje, septembra pa je bila blizu dolgoročnega dvoodstotnega cilja. Na letni ravni je znašala 2,1 odstotka, kar je bilo 0,2 odsotne točke manj kot avgusta. Stopnja brezposelnosti je oktobra ostala nespremenjena in je znašala 4,1 odstotka. Ob tem je bilo ustvarjenih le 12.000 novih delovnih mest, kar je na mesečni ravni najmanj po letu 2022, k čemur so v veliki meri prispevali dva orkana in več stavk, med drugim v Boeingu.
Cena zlata se krepi
Gospodarska rast v ZDA ostaja visoka, ljudje pa še naprej trošijo. Septembrska prodaja na drobno je bila nad pričakovanji. Po poročanju Reutersa je bilo v prvem poročilu o bruto domačem proizvodu v prvih treh četrtletjih letošnjega leta ocenjeno, da je gospodarska rast v tem obdobju zrasla za 2,8 odstotka, kar je nad ravnijo, ki jo v Fedu ocenjujejo za dolgoročno vzdržen trend.
Zniževanje obrestnih mer centralnih bank po svetu med drugim vpliva na nižje zaslužke bank, zniževanje donosnosti obveznic, po drugi strani pa se vrednost zlata krepi. Ob gospodarskih negotovostih in geopolitičnih tveganjih zlato namreč postane privlačna naložba. V letošnjem letu je vrednost zlata narasla že za tretjino. Potem ko je avgusta presegla psihološko mejo v višini 2500 dolarjev, se je v preteklem tednu povzpela na rekordnih 2790 dolarjev za unčo. H krepitvi cen zlata so prispevale tudi volitve v ZDA.
Nižji zaslužki bank
V prvih treh četrtletjih letošnjega leta so zaslužki bank ostali bolj ali manj visoki. Toda na vidiku so že spremembe. Po navedbah ECB so banke v evroobmočju oktobra prvič po koncu leta 2022 poročale o negativnem vplivu znižanja temeljnih obrestnih mer na obrestne marže. Ob tem poslovne banke pričakujejo, da se bo negativni vpliv zniževanja obrestnih mer povečeval in zniževal njihove visoke dobičke, ki so jih ustvarjale lani in predlani. ECB je sicer temeljne obrestne mere letos znižala že trikrat, julija, avgusta in oktobra, vsakič po 0,25 odstotne točke.
Po podatkih Banke Slovenije so banke, ki poslujejo v Sloveniji, v prvih osmih mesecih letošnjega leta čiste dobičke povečale za 18,7 odstotka, na 771,5 milijona evrov. Ob tem so dosegle tako rast čistih obresti kot neobrestnih prihodkov. Medtem ko so čiste obresti v prvih osmih mesecih znašale 1,058 milijarde evrov, kar na medletni ravni predstavlja rast za 14,3 odstotka, so se neobrestni prihodki povečali za 33,4 odstotka, na 523,4 milijona evrov. V obravnavanem obdobju se je za skoraj 50 odstotkov, na 34,4 milijona evrov, povečala neto vrednost oslabitev in rezervacij.
