Cinkarna Celje je v prvem četrtletju ustvarila 47,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za pet odstotkov manj kot lani, čisti dobiček pa znaša 1,3 milijona evrov oziroma 66 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju preteklega leta. »Na nižjo prodajo vplivajo predvsem nižje povprečne prodajne cene pigmenta titanovega dioksida, kljub temu pa so poslovni rezultati presegli napovedi za to obdobje,« pravi predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok. Prodajne cene nosilnih proizvodov so bile v prvem četrtletju nižje kot v primerljivem obdobju lani, cene ključnih surovin pa ostajajo višje od večletnih povprečij. »Za drugo četrtletje predvidevamo dvig povprečne prodajne cene in izboljšanje marže, drugo polletje pa bo zaznamovala predvsem odločitev evropske komisije o protidampinških ukrepih. Uvedba znatnejših dodatnih tarif bi lahko prispevala k izboljšanju marž evropskih proizvajalcev,« pravi Skok. Kot še dodaja, za izvoz namenijo dobrih 92 odstotkov proizvodov, izvoz pa se ves čas povečuje tudi v ZDA.
Sledijo načelom
krožnega gospodarstva
V Cinkarni Celje bodo letos nekaj več denarja kot lani, 18 milijonov evrov, namenili tudi za naložbe. »Denar bo namenjen investicijam za zagotavljanje večje varnosti in zanesljivosti naših naprav, izboljšanje kakovosti pa tudi za trajnostne naložbe. Nekaj denarja pa bo šlo tudi za projekte sanacije starih bremen,« pravi tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič, ki je posebej izpostavila enega uspešnejših primerov krožnega gospodarjenja. S postopkom izločanja bele sadre oziroma tako imenovanega CEgipsa, ki ga proizvajalci uporabljajo za izdelavo mavčnih plošč, jim je uspelo zmanjšati izpuste CO2 za 1.388.500 ton, zaradi nadomeščanja naravne sadre pa so proizvedli tudi za kar 1.850.000 ton manj odpadkov. V prvem četrtletju so za naložbe, nadomestno opremo in razvoj programov namenili 2,2 milijona evrov s ciljem znižanja operativnih stroškov in zvišanja kakovosti proizvodov.
Med aktualnimi projekti za obvladovanje okoljskih in prostorskih tveganj so tudi projekti alternativne dobave vode, zagotavljanje stabilnosti pregradnih teles, sanacijski poseg na odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak in uskladitev občinskega podrobnega prostorskega načrta na napravi za zapolnjevanje z rdečo sadro Za Travnik. »Ravnanje z odpadno kislino iz proizvodnje titanovega dioksida je eden naših dobrih primerov krožnega gospodarstva, ki sledi zelenemu dogovoru EU. Odpadno kislino nevtraliziramo v dveh stopnjah. V prvi stopnji nastane bela sadra, ki je lahko glavna sestavina za proizvodnjo mavčnih plošč in tudi surovina za proizvodnjo cementa. Enakovredno namreč nadomešča naravno sadro, ki jo kopljejo v kamnolomih. Z izločanjem bele sadre smo na Za Travniku v zadnjih letih odložili 1.850.000 ton manj odpadka. Ocenjujemo pa, da je bilo z našo sadro narejenih nekaj več kot 142,5 milijona kvadratnih metrov mavčnih plošč in dobrih 21 milijonov ton cementa,« je pojasnila Nikolaja Podgoršek Selič. Dodala je še, da bodo za trajnostne projekte namenili 4,5 milijona evrov, med temi pa je, med drugim, predvidena tudi nadaljnja nadgradnja sončnih elektrarn.
