Svet Evropske centralne banke (ECB) je ponovno znižal tri temeljne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Tokratni upad obrestnih mer predstavlja že peto zaporedno znižanje obrestnih mer od junija lani. S ciljem znižati inflacijo proti ciljni vrednosti dveh odstotkov je ECB pred tem, od julija 2022 do oktobra 2023, obrestne mere povišala desetkrat.

Po novem bo obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita, s katero ECB usmerja naravnanost denarne politike, znašala 2,75 odstotka, glavna obrestna mera za refinanciranje 2,90 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa 3,15 odstotka. Po pojasnilih ECB odločitev za znižanje obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, torej obrestne mere za hrambo presežnih likvidnosti bank čez noč pri ECB, med drugim temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov in dinamike osnovne inflacije.

FILE - The Euro sculpture stands in front of the former headquarters of the European Central Bank (ECB) in Frankfurt, Germany, Tuesday, May 23, 2023. (AP Photo/Michael Probst, File)

Evropska centralna banka: »Da domača inflacija ostaja visoka, je predvsem posledica prilagajanja plač in cen v nekaterih panogah z zamikom po preteklem skokovitem naraščanju inflacije.«

V zadnjem času se je inflacija še naprej pretežno gibala v skladu s projekcijami strokovnjakov evrosistema in se bo, kot ocenjujejo v ECB, vrnila na raven dvoodstotnega srednjeročnega cilja sveta ECB, na kar nakazuje večina meril osnovne inflacije. »Da domača inflacija ostaja visoka, je predvsem posledica prilagajanja plač in cen v nekaterih panogah z zamikom po preteklem skokovitem naraščanju inflacije. Po drugi strani se rast plač po pričakovanjih umirja, dobički pa deloma blažijo njihov vpliv na inflacijo,« so povedali v ECB, ki ji predseduje Christine Lagarde. O prihodnjih spustih temeljnih obrestnih mer se bo ECB odločala na vsaki seji posebej, odvisno od ocene inflacijskih pričakovanj.

Zaostreni pogoji financiranja

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je decembra v evrskem območju inflacija na medletni ravni znašala 2,4 odstotka, v vseh državah članicah EU pa 2,7 odstotka. V Sloveniji je bila dvoodstotna, s čimer se Slovenija uvršča med države z nižjo inflacijo v EU. Najnižja je bila sicer na Irskem (en odstotek) in v Italiji (1,4 odstotka), najvišja pa v Romuniji (5,5 odstotka) in na Madžarskem (4,8 odstotka).

Po pojasnilih ECB je zniževanje obrestnih mer v zadnjih mesecih pocenilo zadolževanje za podjetja in gospodinjstva. »Kljub temu so pogoji financiranja še vedno zaostreni, med drugim zato, ker denarna politika ostaja restriktivna in se pretekla zvišanja obrestnih mer še naprej prenašajo v obstoječ obseg posojil, pri čemer se nekatera posojila ob zapadlosti obnavljajo z višjo obrestno mero,« so povedali v ECB. Gospodarstvo je še vedno pod pritiskom zaviralnih dejavnikov, vendar se bo po pričakovanjih povpraševanje zaradi naraščanja realnih dohodkov in postopnega popuščanja učinkov restriktivne denarne politike sčasoma okrepilo, so dodali.

V ZDA nespremenjene obrestne mere

Na drugi strani Atlantika je ameriška centralna banka (Fed) v sredo odločila, da po treh zaporednih znižanjih temeljne obrestne mere ostanejo nespremenjene. To pomeni, da se bodo še naprej gibale v razponu od 4,25 od 4,50 odstotka.

Nedavni kazalniki v ZDA kažejo, da se je gospodarska dejavnost še naprej solidno povečevala. Stopnja brezposelnosti se je v zadnjih mesecih ustalila na nizki ravni, razmere na trgu dela ostajajo stabilne, inflacija pa ostaja nekoliko višja, so sporočili iz Feda.

»Prizadevamo si za doseganje največje možne zaposlenosti in inflacije na ravni dveh odstotkov na daljši rok. Ocenjujemo, da so tveganja za doseganje ciljev zaposlenosti in inflacije približno uravnotežena. Ker so gospodarski obeti negotovi, smo pozorni na tveganja pri obeh mandatih,« so pojasnili v Fedu. Poleg zagotavljanja stabilnih cen na dolgi rok, kar je mandat ECB, je Fedov mandat namreč tudi maksimizacija zaposlenosti. 

0,8-odstotna rast BDP v EU

Po prvih ocenah Eurostata se je BDP lani v evrskem območju povečal za 0,7, v državah EU pa za 0,8 odstotka. Medtem ko je v zadnjem četrtletju leta 2024 v primerjavi s tretjim četrtletjem stagniral, se je v vseh državah članicah EU v povprečju povečal za 0,1 odstotka. V tretjem četrtletju je bila rast BDP, tako v evroobmočju kot v celotni EU, 0,4-odstotna. V zadnjem četrtletju je bila rast BDP v primerjavi z enakim obdobjem leta 2023 v evrskem območju 0,9-odstotna, v vsej EU pa 1,1-odstotna.

Priporočamo