Od četrtka veljajo 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov in lahkih tovornih vozil v ZDA. Gre za le enega v nizu širših ukrepov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kmalu po njegovi napovedi o uvedbi carin so sledile znatne izgube na borznih trgih po svetu, številne države pa so se odzvale z napovedjo ukrepov in carin na uvoz blaga iz ZDA.
Po besedah glavnega ekonomista pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojana Ivanca bodo splošne carine na uvoz vseh vozil v ZDA največje breme za sestavljalnice vozil v Mehiki, Kanadi, Japonski, Južni Koreji in Nemčiji. »Hkrati je to breme za nekatere evropske družbe, ki imajo sestavljalnice v Mehiki, kjer proizvajajo vozila za ameriški trg. To so BMW, Volkswagen in Stellantis. Te evropske multinacionalke so pohitele z dobavami na ameriški trg, kar pomeni, da teh carin ameriški potrošniki ne bodo občutili vsaj dva do tri mesece. V tem obdobju je nekaj verjetnosti, da se ZDA s trgovinskimi partnericami dogovorijo za znižanje carinskih stopenj. V nasprotnem primeru bo to ceno vozila v ZDA dvignilo za 5000 do 10.000 dolarjev,« nam je dejal Ivanc in dodal, da v Mehiki izdelujejo zlasti vozila za ameriški nižji srednji sloj, kar pomeni, da bodo podražitve najbolj prizadele prav to skupino ljudi.
Kakšen pa bo vpliv carin za slovenska podjetja, ki so del avtomobilske industrije? »Ocenjujem, da se bo morebitno breme carin, če bodo te uveljavljene dalj časa, razdelilo med kupce, sestavljalce vozil in dobavitelje. Majhen del proizvodnje bi se lahko preselil v ZDA, ki kratkoročno (in dolgoročno) ne morejo ponuditi konkurenčnih poslovnih pogojev, kot jih lahko Mehika. Evropske avtomobilske multinacionalke bodo morda opustile prodajo kakšnega modela v ZDA, zaradi česar bi se proizvodnja avtomobilskih delov, ki jih izdelujejo evropski proizvajalci, lahko zmanjšala,« je pojasnil Ivanc in spomnil, da evropski proizvajalci kljub temu pričakujejo pozitivne učinke nedavno napovedanih višjih vlaganj v obrambo, posebej v segmentu mobilnosti.
Vpliv čez pol leta ali prej
Kakšen vpliv uvedenih carin na uvoz vozil v ZDA pričakujejo, smo preverili tudi pri nekaterih družbah, ki so bile v zadnjih letih kandidatke za Dnevnikovo priznanje gazela. Odgovorom naših sogovornikov je skupna ugotovitev, da je vpliv carin za zdaj težko ovrednotiti. »Dodatne carine v trgovinski vojni bodo zagotovo vplivale na vse nas. Na končne potrošnike in tudi na podjetja,« ugotavlja direktor podjetja Lepton-Quark Marjan Zidar in dodaja, da bodo vplivi za nekatera podjetja neposredni, spet druga bodo pritisk občutila le posredno in šele čez nekaj časa. Avtomobilska panoga je sicer po njegovih besedah tako velika in vplivna, da se dogajanje v njej prej ali slej dotakne skoraj vsakega. V cerkniškem podjetju Lepton-Quark se sicer ukvarjajo z proizvodnjo elektronskih naprav, med drugim elektronike luči za širšo avtomobilsko panogo, denimo tudi za tovorne prikolice, traktorske priključke in karavane.
Jure Kokalj, direktor škofjeloškega podjetja KNT, kjer se ukvarjajo predvsem z izdelavo naprav za preizkušanje tesnosti, ocenjuje, da bodo vpliv ameriških carin občutili v pol leta ali še prej. V njihovem podjetju je sicer delež poslov, povezanih z avtomobilsko industrijo, približno 70-odstoten.
Direktor podjetja Skitti, ki je ponudnik vseh vrst obdelav v kovinski panogi, Sergej Smrkolj po drugi strani zaradi uvedbe carin za njihovo podjetje ne pričakuje občutnejših sprememb, tudi zato, ker sami z avtomobilsko industrijo, konkretno z Mercedes-Benzom, sodelujejo pri vojaškem programu in programu vozil najvišjega cenovnega razreda, torej pri proizvodnji izdelkov, ki niso namenjeni povprečnemu kupcu. »Težko govorim o konkretnih številkah. A kakršen koli vpliv carin že bo, je treba vedeti, da naši izdelki niso namenjeni široki potrošnji. V ospredju je bolj specifika namena kot široka uporaba. Gre predvsem za interese posameznih struktur, ki želijo tovrstna vozila imeti in jih bodo imele ne glede na ceno,« je pojasnil Smrkolj in dodal, da so kupci vozil, pri proizvodnji katerih sodelujejo, denimo vojska, gasilci in civilna zaščita, saj gre za vozila, namenjena večjim obremenitvam.
Lani iz Evrope v ZDA za 38,5 milijarde evrov avtomobilov
Naši sogovorniki opozarjajo na negativne vplive ameriških carin, poleg tega pa tudi na širšo krizo avtomobilske industrije. »Naše podjetje izdeluje elektroniko, ki je v Evropi precej v nemilosti. Nemški trg je posledice začutil že pred več kot letom dni, pri nas posledice občutimo v zadnjih mesecih. Čeprav nismo neposredni dobavitelj avtomobilski industriji, na koncu čutimo vpliv. Na trgu vladata negotovost in pesimizem, ljudje so preklopili na varčevalni način življenja, nekateri pa si določenih izdelkov niti ne morejo več privoščiti – med njimi je tudi elektronika. Vse to vpliva na nas kot proizvajalce,« opozarja Zidar, ki opaža tudi, da se zaradi krize v avtomobilski industriji določena podjetja, ki imajo to možnost, preusmerjajo v druge dejavnosti.
Domača avtomobilska industrija sicer po besedah Bojana Ivanca obsega približno štiri odstotke BDP in zaposluje 40.000 ljudi. Slovenija v ZDA na leto izvozi za 57 milijonov evrov avtomobilskih delov, kar pomeni dobrih šest odstotkov celotnega izvoza na ta trg, pojasnjuje ekonomist. Po drugi strani so ZDA lani iz Evrope uvozile okrog 749.000 avtomobilov v vrednosti 38,5 milijarde evrov, ugotavljajo pri Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (ECEA). Celotna blagovna menjava med ZDA in Slovenijo je sicer v minulem letu dosegla približno 2,1 milijarde evrov. V ZDA smo izvozili za okoli 922 milijonov evrov blaga, od tam pa uvozili za okoli 1185 milijonov evrov, kažejo podatki Spirita.
