Oči vlagateljev in analitikov so bile pretekli teden v glavnem uprte v petkovo objavo o novih delovnih mestih za september v ZDA. Ta so s številko 336.000 v primerjavi s 170.000 pričakovanih močno presegla napovedi, kar kaže, da je ameriški trg dela še vedno močan. S tem pa se je po drugi strani zvišala tudi možnost dodatnega dviga obrestne mere v preostanku leta, a po začetnem strahu na trgih je do konca dneva sledil soliden odboj.
Razlog, da je na trgu prevladal optimizem, se skriva v podatku o rasti plač, ki je pokazal, da se je povprečna urna postavka septembra zvišala samo za 0,2 odstotka, na letni ravni pa za 4,2 odstotka, kar je najmanj od junija 2021, kar kaže na umirjanje pritiska rasti plač na inflacijo. Na drugi strani delež delovno aktivnih ljudi ostaja 62,8 odstotka, kar je največ od marca 2020 ob začetku zaprtja zaradi epidemije covida-19. Podatka namigujeta, da je trg dela poganjala večja ponudba delovnih mest in ne toliko pomanjkanje delavcev, kar ima manjši inflatorni učinek. Tezo, da bodo obrestne mere ostale višje dlje časa, kar je zdaj že skoraj splošno prepričanje analitikov, sicer podpirajo tudi druge objave gospodarskih kazalnikov. Tako je na primer sestavljeni indeks PMI v ZDA septembra pozitivno presenetil analitike in glede na predhodni mesec narasel s 50,1 na 50,2, avgusta pa so se bolj od pričakovanj zvišala tudi naročila v industriji, za 1,2 odstotka, potem ko so še predhodni mesec beležila krčenje v višini 2,1 odstotka.
Nekoliko slabša gospodarska slika še naprej vztraja v Evropi, kar se odraža tudi v nižji donosnosti delnic v primerjavi z ZDA. Tako uradni statistični podatki kot podatki iz zasebnega sektorja nakazujejo, da bi lahko bila gospodarska rast v tretjem četrtletju letošnjega leta v Evropi celo negativna. Končni sestavljeni indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga pripravlja S&P, je septembra znašal 47,2, kar je že četrti padec zapored. Enak trend kaže tudi objava statističnega urada Evropske unije o obsegu maloprodaje v evroobmočju, ki je avgusta upadla bolj od pričakovanj, in sicer v višini 1,2 odstotka zaradi nižjega povpraševanja po gorivu, manjšega obsega pošiljk in spletnega nakupovanja. Mešani podatki prihajajo tudi iz nemškega gospodarstva, kjer so se sezonsko prilagojena naročila v industriji v avgustu povečala za 3,9 odstotka zaradi povpraševanja po računalniških, elektronskih in optičnih komponentah, hkrati pa je izvoz avgusta upadel za 1,2 odstotka, potem ko se je že julija skrčil za 1,9 odstotka. Pričakovanja o zmanjšani aktivnosti evropskega in predvsem kitajskega gospodarstva so poskrbela, da se je teksaška lahka nafta (WTI) pretekli teden pocenila za 8,8 odstotka (merjeno v ameriških dolarjih) in trgovanje sklenila pri 82,8 dolarja za sodček, potem ko je bilo še na začetku tedna treba za sodček odšteti nekaj več kot 90 dolarjev. Pocenitev bi lahko bila kratkotrajnega značaja, saj so se geopolitična tveganja na Bližnjem vzhodu precej povečala po sobotnem napadu palestinskega gibanja Hamas na Izrael. Glede na to, da bi bil lahko v napad vpleten tudi Iran, bi lahko prišlo do večje destabilizacije v regiji in posledično višjih cen nafte, kar bi še povečalo globalne inflacijske pritiske.
Na Kitajskem so praznovali praznik sredine jeseni, zaradi česar so bile vse borze z izjemo borze v Hongkongu ves teden zaprte. Kljub temu naj bi se domača gospodarska aktivnost v času osemdnevnega praznovanja precej povečala. Po poročanju tamkajšnjih oblasti so v prvih štirih prazničnih dneh našteli 395 milijonov potovanj, središče igralništva Macau pa je preteklo soboto sprejelo 160.000 obiskovalcev iz celinske Kitajske in Hongkonga, kar je največji dnevni obisk od začetka epidemije covida-19. K temu lahko dodamo še vrnitev proizvodne aktivnosti v območje rasti, saj se je kitajski proizvodni indeks PMI z avgustovskih 49,7 septembra zvišal na 50,2, torej nad mejo krčenja. Rahlo boljši so bili podatki iz nepremičninskega sektorja, kjer je bil padec prodaje novih stanovanj na letni ravni septembra nižji od meseca prej, a je še vedno znašal visokih 29,2 odstotka. Nasprotno pa so na Japonskem objave pokazale, da so se realne plače in potrošnja avgusta znižale, kar je vplivalo na razpoloženje med vlagatelji. Nadaljevala se je tudi slabitev jena v primerjavi z dolarjem, ki se giblje okrog tečaja 150 jenov za dolar, kar je najmanj v zadnjih 11 mesecih. Seveda pa takšne razmere ne motijo domačih izvozno naravnanih podjetij.
