Horjulska skupina Metrel, ki je med drugim vodilna ponudnica rešitev za testiranje varnosti polnilnih postaj za električna vozila, je zanimiva prevzemna tarča, a jo je zaradi vzpostavljenih obrambnih zidov Metrela DUS, krovnega podjetja skupine, nemogoče prevzeti. Če hoče kdo od okoli 220 delničarjev, ki prihajajo iz vrst zaposlenih in nekdanjih zaposlenih, prodati delnice na trgu, imajo obstoječi delničarji, vključno z Metrelom DUS, predkupno pravico.

Po ocenah strokovnjakov za vrednotenje podjetij naj bi bila delnica Metrela na podlagi podatkov poslovanja v letu 2022, pri čemer se lani niso bistveno spremenili, vredna od 600 od 1000 evrov. Toda Metrel DUS je delnice od svojih delničarjev vrsto let odkupoval po 30 evrov, nekaj mesecev lani pa po 48 evrov.

Do pomembnega preobrata je prišlo letos, ko je češki finančni sklad BHM Group od več delničarjev poskušal odkupiti delnice po 250 oziroma 300 evrov, kasneje pa je svojo ponudbo povečal na 435 evrov za delnico. Ta ponudba je pokazatelj, koliko je dejansko vredna Metrelova delnica, pri čemer velja poudariti, da finančni skladi kupljena podjetja po nekaj letih preprodajo z mastnimi zaslužki. Prizadevanja BHM Group, da bi pridobil omembe vredno število delnic, niso bila uspešna, prevzemne ambicije pa so ga medtem minile. Po drugi strani pa lahko rečemo, da so Čehi poskrbeli, da so delničarji spoznali, s kakšnim premoženjem razpolagajo.

Pred julijsko skupščino je Fani Trček Gerjolj, direktorica Metrela, Metrela DUS in z dobrimi petimi odstotki ena od največjih lastnic Metrela DUS, naokoli pošiljala dopis, v katerem je ponudbe Čehov za nakup delnic opredelila kot sovražni prevzem. V dopisu delničarjem je med drugim izpostavila, da je češki sklad članom organom vodenja in nadzora očital, da so bili pri nakupih delnic po nizkih cenah privilegirani, in očitek zavrnila. Kot je pojasnila, je delnice lahko vsak od upravičencev odkupoval pod enakimi pogoji za vse. V dopisu je zavrnila tudi očitek, da sta uprava in nadzorni svet prikrivala tržno vrednost delnic. To trditev je podkrepila z navedbo, da je bila knjigovodska vrednost delnice objavljena v letnem poročilu.

Nizka podlaga za odkupe delnic

Da so lahko vsi upravičenci kupovali delnice, ki so bile naprodaj, teoretično drži. Toda če upoštevamo, da proizvodni delavci prejemajo bistveno nižje plače, navedba direktorice ne drži povsem. Verjetno bi se kdo od proizvodnih delavcev kljub nižjim dohodkom od dela odločil za nakup delnic po nizkih cenah, če bi se zavedal, koliko znaša njihova tržna vrednost. Knjigovodska vrednost delnice se lahko izrazito razlikuje od tržne vrednosti delnice, kar se je letos izkazalo ravno pri Metrelu. Knjigovodska vrednost delnice izhaja iz bilance stanja podjetja, izračuna pa se kot razmerje med vrednostjo kapitala delniške družbe, v konkretnem primeru Metrela DUS, in številom izdanih delnic.

Na julijski skupščini Metrela DUS je predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stankovič kot pooblaščenec več delničarjev izpostavil, da nakupna cena delnic ne bi smela biti nižja od 99,9 odstotka knjigovodske vrednosti družbe, izračunane na podlagi vsakokratnih zadnjih javno objavljenih revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov skupine. Če poenostavimo: knjigovodska vrednost delnice konsolidiranega kapitala skupine Metrel je nekajkrat višja od knjigovodske vrednosti Metrela DUS, ki jo je vodstvena posadka jemala kot podlago za odkupe delnic za sklad lastnih delnic. Po skupščini so iz MDS sporočili, »da se je v razpravi več delničarjev izkazalo, da znaša neuradno konsolidirana vrednost delnice Metrela DUS na dan
31. decembra 2023 kar 574 evrov«. Kot je Fani Trček Gerjolj pojasnila na skupščini, »je odkupna cena delnic trenutno predvidena v višini 300 evrov«.

Odkupovanje delnic

Na skupščini so delničarji odločili, da lahko Metrel DUS v prihodnjih 18 mesecih spet odkupi do deset odstotkov delnic kot lastne delnice. O tem direktorica delničarjev ni obvestila, smo izvedeli neuradno.

Na vprašanje, zakaj delničarjev ni transparentno obvestila, da lahko s prodajo delnic iztržijo 300 evrov, je Fani Trček Gerjolj odgovorila, da družba Metrel delničarjev ne spodbuja k prodaji delnic, se je pa spomladi, skladno s statutom, ki določa notranje lastništvo družbe, odzivala na ponudbe sovražnega prevzemnika. »Statut Metrela določa zavezo za dolgoročno ohranjanje lastniške strukture zaposlenih in bivših zaposlenih ter zagotavljanje pogojev za trajno vzdrževanje vsaj kvalificirane večine notranjih delničarjev,« je dodala. Zato ni presenetljivo, da od skupščine dalje Metrel DUS ni odkupil niti ene delnice.

Skupina Metrel je lani ustvarila 54,1 milijona evrov konsolidiranih prihodkov od prodaje, kar je bilo za dober odstotek več kot leto pred tem, čisti dobiček pa se je v obravnavanem obdobju znižal za 12 odstotkov, na 6,89 milijona evrov. Konec lanskega leta je imelo podjetje na računu 10,1 milijona evrov denarnih sredstev, 40,8 milijona evrov je imelo v obliki kratkoročnih depozitov na banki, za 161.000 evrov pa naložb v vrednostne papirje.