Slovenskim odjemalcem električne energije po novem ne bo več obračunana presežna moč, kot je določala reforma omrežnine, vpeljana oktobra lansko leto, so sporočili iz Agencije za energijo. Kaj napovedana sprememba pomeni v praksi? Za večino gospodinjskih odjemalcev elektrike pravzaprav nič.

Kot je znano, so odjemalci od oktobra lani naprej omrežnino za moč, ki predstavlja približno dve tretjini celotnega zneska za omrežnino, plačevali na podlagi tako imenovane obračunske moči, ki jim jo je določil distribucijski operater glede na preteklo rabo. Če so odjemalci obračunsko moč presegli, so bili gospodinjski in mali poslovni odjemalci (s priključno močjo, manjšo ali enako 43 kW) o tem obveščeni, ni pa jim bila presežna moč obračunana. Tako bi tudi ostalo vse do izteka prehodnega obdobja – do konca septembra 2026.

Duška Godinadirektorica agencije za energijo

Duška Godina, direktorica Agencije za energijo

Zakaj potem agencija sploh uvaja to spremembo? »V javnosti se je prepogosto govorilo samo o kaznih za presežno moč, tudi mediji so to poudarjali. Videli smo, da to pri ljudeh pomeni veliko oviro. Ko bi šli v nove spremembe, bi se spet govorilo o tem, kaj vse da bi naredili po prehodnem obdobju. O tem enostavno ni bilo možno ustrezno komunicirati, saj so bile negativne informacije močnejše. Hkrati smo ob primerjanju učinkov ugotovili, da v tem trenutku za to ni potrebe, saj je dogovorjena moč dejansko tako dobro nastavljena, da pri večini odjemalcev sploh ni presežkov. Tam, kjer nastanejo, pa so tako minimalni, da trenutno z vidika sistema to ne pomeni težave,« pravi direktorica agencije
Duška Godina in dodaja, da so spremembo uvedli predvsem z namenom, da bi ljudi razbremenili prevladujoče miselnosti in strahu pred reformo omrežnine.

Prehodno obdobje se ukinja

S tem ko presežna moč ne bo obračunana, odpade tudi potreba po prehodnem obdobju, to se tako ukinja. Bo pa presežna moč še naprej obračunana tistim, ki se bodo odločili za znižanje dogovorjene obračunske moči. Prav tako bodo elektrooperaterji odjemalce še naprej informativno obveščali glede morebitnih presežkov. »Spremljanje učinkov kaže, da dogovorjena obračunska moč v glavnem dovolj dobro odraža potrebe po zmogljivosti omrežja. Ohranitev obračunavanja presežne moči za tiste uporabnike, ki jo bodo spreminjali, pa je ključna z vidika spodbujanja učinkovite uporabe omrežja, povrnitve nenadzorovanih stroškov elektrooperaterjev in preprečevanja prenašanja stroškov na ostale odjemalce,« so zapisali v agenciji. Kot med drugim še izpostavljajo, se z navedeno spremembo poenostavlja način obračunavanja omrežnine: »Obenem se odpravlja bojazen pasivnih uporabnikov glede morebitnih dodatnih stroškov omrežnine ob nenačrtovani prekoračitvi dogovorjene obračunske moči po preteku prehodnega obdobja.«

Presežna moč se bo prav tako še naprej obračunavala uporabnikom, ki so se že pred iztekom prehodnega obdobja odločili za znižanje dogovorjene obračunske moči. A Godinova pojasnjuje, da je večina tistih, ki so se odločili za takšno potezo, dobro presodila: »Glede na meritev učinkov v višji sezoni, ki je lahko s tega vidika bolj obremenjujoča, je bilo 65 odstotkov vseh odjemalcev pri zniževanju dogovorjene moči zelo uspešnih, saj jim ta presežna moč ni bila obračunana. Za preostalih 35 odstotkov pa je v povprečju znašala dobra dva evra, torej je možno zadevo dobro obvladovati in so se za to očitno odločili tisti, ki so jo že razumeli in bili za to tudi ustrezno opremljeni.«

Sledi še več sprememb

Odprava obračuna presežne moči in prehodnega obdobja pa ne bo edina sprememba reforme omrežnine v tem letu. »Agencija nadaljuje spremljanje učinkov, zbiranje podatkov in pripravo analiz za nadaljnje optimiziranje metodologije obračunavanja omrežnine,« sporočajo iz agencije. Načrtovane spremembe bodo javnosti predstavili praviloma do konca junija. Na agenciji za zdaj o konkretnih predlogih še ne govorijo. Spremembe bodo uvedene po večmesečnih poskusih vlade Roberta Goloba, da bi omejila učinke omrežninske reforme, čemur so v agenciji nasprotovali. Kot smo že poročali, želi vlada z novelo zakona o oskrbi z električno energijo med drugim uveljaviti usmeritve za Agencijo za energijo pri pripravi spremembe omrežninskega sistema na način, da bi ta spodbujal samooskrbo in vlaganja v inovativne ter čiste tehnologije. Vladne težnje pa niso v skladu z dozdajšnjim delom agencije glede omrežninske reforme. Vodstvo agencije je doslej poudarjalo, da je to v nasprotju z evropsko zakonodajo, saj je treba odjemalce obravnavati nediskriminatorno glede na uporabo omrežja. Poleg tega je februarja državni zbor sprejel tudi interventni zakon, s katerim je za januar in februar tarifno postavko za dogovorjeno obračunsko moč v najdražjem časovnem bloku znižal na tarifno postavko za časovni blok 2.

Eles: Treba bo povečati tarife

V družbi Eles, sistemskem operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja, ki ga vodi Aleksander Mervar, so glede omrežninske reforme že predlagali ukinitev višje in nižje sezone na letni ravni, medtem ko bi bila ob dela prostih dnevih v veljavi samo dva časovna bloka. Za zdaj torej še ni znano, ali bo agencija pri načrtovanih spremembah kakorkoli sledila Elesovim predlogom. Eles je medtem pripravil razvojna načrta za prenosno in distribucijsko omrežje do leta 2034, oba je potrdila tudi Agencija za energijo. Pri tem opozarjajo, da bodo za prehod v nizkoogljično družbo potrebne okrepitve in nadgradnje omrežja. Tako Eles do navedenega leta načrtuje za 1,2 milijarde evrov vlaganj v prenosno omrežje in za 3,9 milijarde evrov vlaganj v razvoj distribucijskega omrežja, na katero bodo vedno bolj vplivale tudi toplotne črpalke in električna vozila. Za realizacijo teh investicijskih ciljev pa bi se morale po oceni Elesa od vključno leta 2027 povečati tarife za uporabo distribucijskega omrežja, in sicer od 26,5 do 58,6 odstotka glede na osnovo v letu 2026. 

Svet agencije že odloča v novi sestavi

Spremembo omrežninskega akta, s katero so odpravili obračun presežne moči in prehodno obdobje, je na predlog vodstva agencije že potrdil svet agencije, ki je končno začel delovati v polni zasedbi, potem ko je državni zbor na predlog vlade potrdil nove člane Janeza Pustatičnika, Gorana Brankoviča in Črta Klančiča. Že od prej so v svetu agencije Franc Žlahtič, Borut Bratina in Janez Kopač, ki so tudi javno izrazili nestrinjanje z vladnimi potezami za omejitev učinkov omrežninske reforme. Hkrati so potrdili še spremembe akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira za elektrooperaterje, pri čemer se spremembe nanašajo na priznavanje posameznih stroškov delovanja in vzdrževanja, in sicer predvsem zaradi inflacije, ki je bila v letih 2022 in 2023 bistveno višja od načrtovane, še navaja agencija.

Priporočamo