V Šaleški dolini, kjer naj bi se v bližnji prihodnosti poslovili od premoga, posredno pa tudi od Termoelektrarne Šoštanj, že nekaj časa iščejo alternative za proizvodnjo elektrike, za katero se je dolina žrtvovala že v preteklosti. V HSE nameravajo na Družmirskem jezeru postaviti plavajočo sončno elektrarno (PSE), ki bi prekrivala približno polovico jezera. Prvo tovrstno elektrarno pri nas bi umestili najmanj 40 metrov od obale, njena izvršna moč bi znašala okoli 140 megavatov. Temu pa odločno nasprotujejo v Šaleškem eko gibanju, ki je objavilo spletno peticijo, s katero zbirajo podpise proti omenjenemu projektu. Med drugim, kot navajajo, zato, ker je jezero naravni habitat redkih in zavarovanih vrst sesalcev, ptic, rib, dvoživk in plazilcev, zaradi škodljivih vplivov na okolje in vodo, zmanjšanja turističnega potenciala pa tudi zavajanja. Po njihovem se je država odločila za ta projekt, ne da bi se posvetovala s prebivalci, proizvodnja električne energije iz sončne energije pa tudi ni stabilna in zanesljiva. »Poleg tega TEŠ potrebuje s soncem proizvedeno električno energijo za načrtovano proizvodnjo vodika,« so še zapisali.
Pomemben projekt zelenega prehoda
V HSE na očitke in pomisleke odgovarjajo, da je plavajoča sončna elektrarna načrtovana tako, da ne bo vplivala in posegala v območje, ki je pomembno za razvoj vodnega in obvodnega rastlinskega in živalskega sveta. Po njihovi oceni bo izboljšala prepoznavnost Šaleške regije in njen turistični potencial, boljša bo tudi uporabna in doživljajska vrednost jezera, ki je nastalo kot posledica rudarjenja na tem območju. »Slovenija z vrsto načrtovanih projektov zelenega prehoda, mednje sodi tudi PSE Družmirje, zasleduje cilje povečanja deleža električne energije iz obnovljivih virov energije, ki smo jim zavezani kot država. Hkrati prispeva k doseganju trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo, povečanju diverzifikacije virov pri proizvodnji električne energije in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje. PSE je skratka eden od pomembnih projektov zelenega prehoda in prestrukturiranja regije SAŠA, ki ne predstavlja bistvenih posegov v okolico jezera in samo Družmirsko jezero,« odgovarjajo na očitke v HSE. Občina od investitorjev, torej HSE, ob morebitni postavitvi elektrarne pričakuje, da bo uredila in plačala ureditev dela jezera v turistično-rekreacijske namene. »Naša občina je za zagotavljanje električne energije za vso Slovenijo do zdaj že veliko žrtvovala, od obljubljenega pa nismo dobili skoraj nič. Zato bomo v prihodnje ravnali bolj odgovorno in želimo imeti jasno predstavo, kakšno naj bi bilo morebitno sobivanje v prihodnje,« pravi šoštanjski župan Boris Goličnik.
Količina izhlapele vode se zmanjša
Družmirsko jezero je umetno in najgloblje jezero, ki je nastalo zaradi rudarjenja, in velja za degradirano območje. »Plavajoče sončne elektrarne glede na izkušnje iz tujine niso vir kemijskega onesnaženja in ne vplivajo na zmanjševanje količinskega stanja vode. Ravno nasprotno, s postavitvijo plavajoče sončne elektrarne se količina izhlapele vode zmanjša,« pojasnjujejo v HSE, ki v projekt od samega začetka vključuje tudi občino Šoštanj. V HSE še zatrjujejo, da je PSE Družmirje načrtovan iz materialov in panelov, ki so odporni proti vsem atmosferskin vplivom, vgrajene bo imel tudi protipožarne zaščite. »Fotovoltaični paneli, ki se uporabljajo za PSE, so posebni in ne vsebujejo težkih kovin ali morebitnih drugih strupenih snovi, ki bi lahko vplivale na kakovost vode, pri načrtovanju so upoštevani tudi visoki varnostni standardi. Velja omeniti, da zaradi obratovanja PSE v Evropi še ni bilo nobenega požara ali kakšnega drugega izrednega dogodka,« še poudarjajo v HSE.
