Novi Ljubljanski banki je uspel pomemben met – vrnitev na hrvaški finančni trg. Hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev (Hanfa) je namreč NLB dovolila, da lahko v hrvaškem lizinškem podjetju Mobil Leasing pridobi stoodstotni lastniški delež. Na lizinškem trgu v sosednji državi Mobil Leasing obvladuje 3,3-odstotni tržni delež, s 3500 aktivnimi lizinškimi pogodbami za financiranje vozil.
Mobil Leasing je v lasti podjetja Summit Leasing Slovenija, tega pa za zdaj še lastniško obvladujeta ameriški finančni sklad Apollo Global Management (80-odstotni lastniški delež) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta prodala Novo KBM madžarski OTP Bank, lani pa začela še prodajni postopek za družbo Summit Leasing. Za nakup te družbe je najboljšo ponudbo oddala NLB. Za zaključek novembra lani dogovorjene kupčije bo morala NLB pridobiti dovoljenja regulatorjev trga, pri čemer je bilo Hanfino eno od ključnih.
Summit Leasing je vodilni ponudnik avtomobilskega financiranja na slovenskem trgu, obenem pa tudi vodilni ponudnik potrošniškega financiranja na prodajnih mestih v Sloveniji. Po navedbah NLB ima skupina Summit Leasing razvejano prodajno mrežo več kot 750 trgovcev v Sloveniji in na Hrvaškem ter več kot 550 prodajnih mest za potrošniško financiranje v Sloveniji. Kot je razvidno iz letnega poročila podjetja Summit Leasing o lanskem poslovanju, se je bilančna vsota na ravni skupine lani povečala za okoli sedem odstotkov, na 921 milijonov evrov. Bilančna vsota matičnega podjetja je konec lanskega leta znašala 915 milijonov evrov, pri čemer je 89 milijonov evrov predstavljalo posojilo Mobil Leasingu. S tem posojilom Mobil Leasing tudi v celoti financira svoje poslovanje. Bilančna vsota Mobil Leasinga pa se je lani povečala za petino, na 118 milijonov evrov.
Onemogočanje prevzemov
Po pojasnilih Hanfe so odločitev sprejeli na podlagi vseh relevantnih zakonskih meril. Natančneje, odločitev, da NLB lahko posredno prevzame Mobil Leasing, je bila sprejeta na podlagi lizinške zakonodaje, in ker ni bilo utemeljenih razlogov za sum pranja denarja ali financiranje terorizma. Ovire za soglasje Hanfa ni videla niti v dolgoletnem sporu v zvezi z razvpitimi postopki o prenesenih deviznih vlogah po razpadu Jugoslavije, zaradi katerih na hrvaških sodiščih zoper NLB potekajo sodni postopki. Kot so pojasnili v Hanfi, odločitev, da NLB lahko prevzame Mobil Leasing, na sodne postopke, ki jih zoper NLB v imenu hrvaške države vodita Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb – ob upoštevanju regulatornega okvirja in dejstva, da bo NLB prevzela podjetje, ki se ukvarja z lizingom, ne pa z zbiranjem depozitov fizičnih oseb – ne bo imela vpliva. Če bo hrvaški državi na podlagi razsodb hrvaških sodišč od NLB uspelo izterjati terjane zneske, katerih glavnice skupaj znašajo dobrih 171 milijonov evrov, nakopičene obresti pa so glavnice presegle, bo Sklad RS za nasledstvo izterjane zneske NLB povrnil.
Problematika deviznih vlog hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki je marsikateremu slovenskemu podjetju in finančni organizaciji onemogočala prevzeme na Hrvaškem. Zavarovalnica Triglav, na primer, je pred desetletjem oddala najboljšo ponudbo za nakup največje hrvaške zavarovalnice Croatia Osiguranje, vendar jo je hrvaška vlada izločila z obrazložitvijo, da je tvegan prevzemnik. Po dveh letih od sklenitve pogodbe za nakup pokojninske zavarovalnice Raiffeisen mirovinsko osiguravajuće društvo (RMOD) pa je Hanfa leta 2020 odločila, da je skupina Zavarovalnica Triglav ne sme prevzeti. Takšno stališče so v Hanfi po neuradnih podatkih utemeljili s tem, da bi dovoljenje za prevzem RMOD dolgoročno predstavljalo visoko tveganje pri upravljanju hrvaškega pokojninskega sistema.
Prevzem v Avstriji
Zaplet z deviznimi vlogami Ljubljanske banke je doslej NLB onemogočal, da bi po razpadu Jugoslavije tako ali drugače vstopila na hrvaški bančni trg. Toda na sosednji trg bi največja slovenska banka, v kateri je država po privatizaciji na zahtevo evropske komisije obdržala četrtinski lastniški delež, rada vstopila v kratkem. NLB se je namreč podala v prevzem Addiko Bank, ki se je do leta 2016, ko je spremenila ime, imenovala Hypo Alpe Adria Bank. Poleg NLB se za nakup Addiko Bank potegujeta še srbska poslovneža Miodgrad Kostić, ki je prek srbske AIK banke v Sloveniji pred časom prevzel Gorenjsko banko, in Davor Macura, ki ima v lasti beograjsko Alta banko.
Po državah, nastalih iz nekdanjih jugoslovanskih republik, vključno s Hrvaško, ima Addiko Bank razvejano bančno mrežo. Sedež Addiko Bank je v Avstriji, kar pomeni, da je to avstrijska banka. Če bo ponudba NLB za nakup delnic Addiko Bank najboljša, bodo morali hrvaški regulatorji pri izdaji potrebnih soglasij za prevzem upoštevati, da je Addiko Bank avstrijska, ne pa slovenska pravna oseba, je opozoril dober poznavalec razmer.
