Ob odsotnosti pomembnejših ekonomskih objav in dogodkov je ta teden v ospredju pozornosti vlagateljev še vedno družba Nvidia. Potem ko je po objavi odličnih poslovnih rezultatov pred dobrim mesecem cena delnice prvič presegla 1000 dolarjev, se je izjemna rast nadaljevala do prejšnjega tedna. V tem času je družba izvedla še cepitev delnic v razmerju ena proti deset.
Prejšnji četrtek je delnica tako dosegla vrednost 140 dolarjev, kar bi pred cepitvijo pomenilo 1400 dolarjev. V dobrem mesecu je do takrat pridobila 48 odstotkov, od začetka leta pa kar 184 odstotkov. Pri vrednosti 140 dolarjev je Nvidia postala najvrednejša oziroma največja družba po tržni kapitalizaciji, ki kotira na borzi. S tržno vrednostjo več kot 3400 milijard dolarjev je prehitela tako Apple kot Microsoft. A na prvem mestu je bila le kratek čas. Takoj po osvojitvi naziva največje družbe na svetu se je začel popravek: v naslednjih dveh dneh je delnica zdrsnila na 118 dolarjev, kar pomeni, da se je tržna kapitalizacija družbe zmanjšala za 500 milijard dolarjev. V torek in sredo je delnica ponovno zrasla do 128 dolarjev. Nekateri analitiki menijo, da gre pri velikem nihanju delnice v zadnjem tednu za selitev iz visoko vrednotenega in natrpanega tehnološkega sektorja v druge, cenejše sektorje, predvsem v energijo in surovine; ocenjujejo, da bi bilo to za nadaljnjo rast indeksov celo dobrodošlo.
Tudi osrednji ameriški indeks S & P 500 je prejšnji teden dosegel nov vrh in prvič v zgodovini presegel 5500 točk. Niti temu indeksu se ni uspelo dolgo zadržati nad to mejo. Slabšo podobo kažejo evropski indeksi, ki jim junija ni uspelo doseči vrhov iz maja. Pri tem izstopa francoski borzni indeks CAC 40, ki je trenutno od majskega vrha nižji za dobrih osem odstotkov. Vlagatelje skrbijo predvsem predčasne parlamentarne volitve v Franciji. Prvi krog bo že to nedeljo, po javnomnenjskih anketah pa vladajoči stranki slabo kaže.
