»Osnovna težava, s katero se srečujemo pravzaprav na vsakem koraku, je, da turizem v Sloveniji ni enakovredno razvit. Imamo izredno obremenjena turistična območja in imamo območja, kjer se turizem šele razvija. Zato poskušamo s tem zakonom najti dikcijo, ki bo omogočala prilagoditve glede na lokalne potrebe,« je o novem zakonu o gostinstvu, ki ureja tudi področje sobodajalstva, dejala generalna direktorica direktorata za turizem Dubravka Kalin.
Blejski župan Anton Mežan je z načrtovanimi zakonskimi spremembami zelo zadovoljen: »Lahko rečem, da župani nismo bili le poslušani, ampak tudi slišani, in mislim, da na koncu vsaj v nekaterih segmentih tudi uslišani.« Kot so nam pojasnili v Javnem zavodu Turizem Bled, sobodajalstvo pri njih predstavlja približno tretjino vseh nastanitvenih obratov v občini. Področje v občini že urejajo veljavni akti, ki velevajo, da se lahko oddaja največ do polovice površine objektov, ki so registrirani kot stanovanjski. Na tem področju opažajo kršitve, a trenutno vzvodov za sankcioniranje nimajo.
Zato jim bo prišla prav nova pristojnost občinskih inšpektorskih služb za preverjanje spoštovanja predpisov in zakonov ter ukrepanje v primeru kršenja zakonodaje. »Preverili bomo, kakšne možnosti so nam ponujene, in nato sprejeli odločitev,« so na Turizmu Bled odgovorili na vprašanje, katere nove pristojnosti občin bodo izkoristili.
Vse več turističnih namestitev
Trenutno je na Bledu registriranih 645 aktivnih nastanitvenih obratov, ta številka se v poletni sezoni še zviša, ko se registrirajo še dodatni ponudniki, ki oddajajo svoje nepremičnine zgolj v visoki sezoni. »Zaradi večanja števila namestitev, ki se oddajajo izključno kratkoročno, že dlje časa zaznavamo pomanjkanje stanovanj za dolgoročni najem ali nepremičnin za nakup po dostopnih cenah, ki bi jih potrebovali mlade družine, sezonski delavci in študentje,« so opisali na Turizmu Bled.
Predlog zakona sicer predvideva časovno omejitev oddajanja, kar pa se jim na Bledu ne zdi dobra rešitev, saj ima vsaka destinacija svoje specifike. »Bled se kot ena turistično najbolj razvitih občin srečuje s prekomernim obiskom, kar pa ne velja tudi za vse druge občine, ki se morebiti srečujejo z ravno nasprotnimi izzivi, kako na destinacijo privabiti več gostov. V tem delu si želimo, da bi občine v sodelovanju z lokalno skupnostjo na podlagi občinske zakonodaje lahko samostojno sprejele odločitev, ki bi bila v skladu s specifiko destinacije,« so pojasnili.
Apartmaji brez dovoljenj
Tudi v Kranjski Gori pozdravljajo namero, da se občinam priznajo večje možnosti nadzora. »Sobodajalstvo je bilo nekoč oddajanje prostih kapacitet v lastni hiši v času sezone, in tej dejavnosti občina ne nasprotuje. Prav tako ne nasprotujemo oddajanju nepremičnin za turistične namene, če so izpolnjeni vsi pogoji,« nam je razložila županja Henrika Zupan. Po novem bi občina sodelovala v postopkih registracije dejavnosti in nadzora.
V občini Kranjska Gora se z oddajanjem nepremičnin za turistične namene ukvarja več kot 800 ponudnikov z več kot 10.000 ležišči. Le 155 je registriranih sobodajalcev (torej tistih, ki dejavnost opravljajo največ 150 dni v letu), vsi drugi dejavnost opravljajo preko podjetja. »Največja težava je sprememba enostanovanjskih hiš v večapartmajske objekte, namenjene kratkoročnemu oddajanju v najem. Ti objekti pogosto nimajo ustreznih dovoljenj niti ne izpolnjujejo vseh pogojev,« nam je opisala županja.
Skoraj polovica jih ni domačinov
»Zadovoljen sem, da je bilo tisto, kar smo župani na predhodnih srečanjih izpostavljali, upoštevano in v določeni meri tudi vključeno in da bo nova krovna zakonodaja na področju turizma pisana tako, da jo bomo vseeno lahko prilagodili glede na razvitost občine,« je po srečanju z ministrom povedal tudi Jože Sodja, župan občine Bohinj.
V Bohinju je 212 sobodajalcev oziroma četrtina vseh registriranih ponudnikov, od tega okoli 40 odstotkov ponudnikov nastanitev ni prebivalcev Bohinja. Kot so nam pojasnili na občini, se bodo o usmeritvah še pogovorili znotraj lokalne skupnosti, predvsem v sodelovanju s sobodajalci in Javnim zavodom Turizem Bohinj, kjer pripravljajo analize in nove razvojne strategije za področje turizma in upravljanja destinacije, ki jim bodo dale tudi nadaljnje usmeritve.
»Predvsem pa želimo nasloviti aktualno problematiko prekomernega spreminjanja vseh mogočih objektov v turistične nastanitve, s čimer nastajajo celotna območja začasnih bivališč (vikendi, objekti za oddajo apartmajev), kjer ljudje ne bivajo stalno, si tukaj ne ustvarijo življenja niti ne soustvarjajo lokalne skupnosti,« so še povedali na občini Bohinj.
