Z namenom zagotavljanja varnih in trajnostnih povezav ter aktivne in zdrave mobilnosti za vse pod enakimi pogoji se je Občina Škofja Loka pred dvema letoma pridružila evropski mreži Urbact. »V okviru projekta S.M.ALL načrtujemo prenovo strateškega načrta dostopnosti, občina pa bo s tem pridobila aktualen in celovit pregled nad izvajanjem infrastrukturnih prilagoditev in jih bo izvajala tam, kjer so nujne in potrebne,« so pojasnili v kabinetu škofjeloškega župana Tineta Radinje.

Tine Radinja, župan Občine Škofja Loka: »Ob načrtovanju javnega prevoza je treba imeti v mislih tiste, ki ga največ uporabljajo, vključno z ranljivimi skupinami.« Foto: Luka Cjuha

Tine Radinja, župan Občine Škofja Loka: »Ob načrtovanju javnega prevoza je treba imeti v mislih tiste, ki ga največ uporabljajo, vključno z ranljivimi skupinami.« Foto: Luka Cjuha

Po županovih besedah je omenjeno sodelovanje ena od stopnic na poti občine k zagotavljanju čim boljše dostopnosti in mobilnosti za vse. Radinja meni, da je največ izzivov v starem mestnem jedru, kjer si želijo ohranjati dediščino, obenem pa zagotavljati dostopnost vsem. Župan je ob nedavni javni predstavitvi evropskega projekta izpostavil tudi zagotavljanje čim večje dostopnosti do javnih storitev, institucij in stavb za prebivalce podeželja, glede mestnih prenov pa je dejal, da je treba pri teh vselej imeti v mislih vse skupine prebivalcev.

Moteči, a nujni zvočni semaforji

»Ob načrtovanju javnega prevoza je treba pomisliti na tiste, ki ga največ uporabljajo, vključno z ranljivimi skupinami. Projekt S.M.ALL nam bo lahko v pomoč tudi pri učenju od drugih mest s podobnimi izzivi in prenosom dobrih praks,« je še izpostavil Tine Radinja.

Na občini so poudarili, da v projektu S.M.ALL. sodelujejo tudi občani, ki so prispevali informacije o težavah, s katerimi se srečujejo v vsakdanji rabi prostora. Z njihovo pomočjo so zbrali informacije o točkah in delih mesta, ki jih je treba urediti, da bodo bolj dostopne. Med njimi so občani najpogosteje izpostavili prostorske izboljšave za osebe z okvarami vida in sluha ter uporabniki invalidskega vozička.

V projektu sodelujejo tudi občani, ki so prispevali informacije o težavah, s katerimi se srečujejo v vsakdanji rabi prostora. Z njihovo pomočjo so zbrali informacije o točkah in delih mesta, ki jih je treba urediti, da bodo bolj dostopne.

»Izkazalo se je, da je vzrok za mnoge obstoječe prostorske zadrege pomanjkanje komunikacije med občankami in občani s funkcionalnimi oviranostmi, občino in v nekaterih primerih tudi z okoliškimi prebivalkami in prebivalci. Kot
primer lahko navedemo zvočne semaforje, ki motijo okoliške prebivalce, vendar so zelo pomembni za slepe, da lahko varno prečkajo cesto,« so še zaupali na škofjeloški občini. Z namenom izboljšanja komunikacije in izvajanja ukrepov, so napovedali, bodo v okviru občine oblikovali svet za dostopnost, v katerega bodo vključeni predstavniki invalidskih organizacij. 

Priporočamo