Država je zadnje študentske domove v prestolnici zgradila leta 2006, in sicer na Litostrojski in Poljanski cesti ter pri Fakulteti za družbene vede (FDV). Na vprašanje, zakaj od takrat tovrstnih naložb v Ljubljani ni bilo več, so na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije odgovorili, da so od leta 2010 do vključno 2023 vlagali predvsem v nakupe in prenove študentskih domov v Sloveniji, hkrati pa je bilo zaradi finančno-gospodarske krize in njenega vpliva na javne finance po letu 2009 na voljo manj sredstev za naložbe. V tem času so odkupili dve stavbi v Mariboru (skupno 426 ležišč) in štiri v Kopru (skupno 426 ležišč) ter prenovili več obstoječih domov v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novem mestu.
»Pomanjkanje izrazito v zadnjih letih«
Na ministrstvu so pojasnili, da je pomanjkanje študentskih namestitev v Ljubljani izrazito zadnja leta, ko je prišlo do velikega dviga cen najemnin zasebnih stanovanj in oddajanja stanovanj v turistični najem. »Gradnja študentskih domov je v sedanjih razmerah v Ljubljani več kot potrebna,« so priznali na ministrstvu, a hkrati dodali: »Žal postopki umeščanja v prostor, izvedba javnega arhitekturnega natečaja, izdelava projektne in investicijske dokumentacije ter čas gradnje terjajo določen čas – v povprečju je to najmanj tri do pet let od priprave do izvedbe projekta ob pogoju, da so sredstva za investicijo zagotovljena. Reševanje prostorske problematike študentov v Ljubljani je posredno povezano tudi z reševanjem problematike trga najemnih stanovanj v Ljubljani, ki je kompleksno in se nanaša zlasti na aktivacijo praznih stanovanj, gradnjo novih najemnih stanovanj, regulacijo kratkoročnega oddajanja za turistične namene, davčno obremenitev nepremičnin in tako dalje.«
Ob koncu lanskega leta je javni zavod Študentski dom Ljubljana razpolagal s 7317 posteljami v študentskih domovih, kaže poročilo zavoda. Na ministrstvu so poudarili, da je bilo poleg postelj v javnih študentskih domovih v zadnji razpis za subvencionirano bivanje študentov vključenih še 433 ležišč v javnih dijaških in 158 postelj v treh zasebnih domovih.
V tem trenutku bi v Ljubljani potrebovali še dobrih deset odstotkov ležišč, so dejali na ministrstvu. Ob tem pa ne gre spregledati, da lahko Študentski dom Ljubljana v naslednjih letih ostane brez doma Akademski kolegij v Baragovem semenišču, ki ima 206 postelj. Lastnica prostorov je namreč Mestna občina Ljubljana, ki bo namembnost študentskega doma ohranila le, če ga bo država odkupila. Na ministrstvu so dejali, da jim je občina že večkrat predlagala nakup, vendar se za zdaj o tem niso odločili. Na občinskem oddelku za ravnanje z nepremičninami so povedali, da je vrednost Akademskega kolegija informativno ocenjena na 3,82 milijona evrov. Od leta 2019 Študentski dom Ljubljana občini plačuje 18.200 evrov mesečne najemnine za Akademski kolegij. Če država kolegija ne bo odkupila, bo namesto njega občina uredila kompleks zaključenih stanovanjskih enot, namenjenih mlademu perspektivnemu akademskemu kadru, ki bo z ustreznimi kriteriji izbran na javnem razpisu, so napovedali na občini.
Večje generacije še prihajajo
Toda potrebe po študentskih posteljah v Ljubljani bodo v nekaj letih bistveno večje. Ministrstvo je navedlo podatke statističnega urada, da so generacije, rojene med letoma 2008 in 2014, nekoliko večje. Po letu 2000 pa je največja generacija rojena leta 2010. Ta se bo v šolskem letu 2029/30 vpisovala v študijske programe, pravijo na ministrstvu. »Glede na predvideno povečanje študentske populacije v prihodnjih letih potrebujemo dodatnih 1000 postelj,« so ocenili na ministrstvu za visoko šolstvo.
Zato je ključno vprašanje, koliko študentskih domov bi ministrstvo lahko zgradilo do prihoda teh večjih generacij. Za zdaj ministrstvo razvija projekt ob Roški cesti, kjer bi bila mogoča gradnja doma s 380 posteljami, poleg njega pa je na tem območju načrtovana še gradnja akademije za likovno umetnost, srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter športne dvorane. Čeprav je bil javni natečaj za urbanistično zasnovo območja med Roško, Poljansko in Mesarsko cesto ter Strupijevim nabrežjem zaključen že konec leta 2020, občinski podrobni prostorski načrt še vedno ni pripravljen.
»Zaradi predpisanih postopkov ter usklajevanja rešitev med tremi bodočimi uporabniki, umestitve v mestno jedro, ki terja prilagoditve na obstoječo cestno in komunalno infrastrukturo, ter dolgotrajnega pridobivanja mnenj oziroma soglasij velikega števila mnenjedajalcev oziroma nosilcev urejanja prostora (16 soglasij), je to zahteven in dolgotrajen postopek. Projekt se v vseh fazah usklajuje tudi z avtorji prvonagrajene rešitve z urbanističnega natečaja, birojem Bevk Perović arhitekti,« so na ministrstvu pojasnjevali, zakaj traja tako dolgo. Dodali so, da se je minister Igor Papič marca letos sestal z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in da sta se strinjala glede pospešitve aktivnosti priprave prostorskega načrta. Dokler ta načrt za območje Roške ne bo sprejet, ministrstvo za visoko šolstvo ne bo moglo začeti projektirati študentskega doma in zaprositi za gradbeno dovoljenje.
Ministrstvo ima v lasti še lokacijo ob Dunajski cesti nedaleč od FDV, kjer bi lahko gradilo dom s približno 700 posteljami, a niso zapisali, da bi ta projekt že začeli razvijati. Omenili so tudi, da so dobili informativno ponudbo zasebnega investitorja za gradnjo študentskega doma ob Celovški cesti, a je niso sprejeli, ker je bila neustrezna.
