V petek, slaba dva meseca po prvem paketu »izboljšanih« ponudb za odkup sedmih stanovanj na naslovu Masarykova 24-26, je Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (Unkiz) pripravil nove. Januarske ponudbe so namreč stanovalci soglasno zavrnili, ker niso izpolnile njihovih pričakovanj. Kakšna je razlika v cenah?

Iz posredovanih ponudb je razvidno, da urad ni bil pripravljen opraviti nove cenitve vrednosti stanovanjskih enot. Zato vztraja pri istih vrednostih kvadratnega metra, ki se, odvisno od stanovanja, giblje med 1517 in 1663 evri. Za primerjavo: lanska srednja cena rabljenega stanovanja je v Mariboru znašala 2330 evrov, je razvidno iz poročila Geodetske uprave.

Ivan Osrečki, vršilec dolžnosti direktorja Unkiz, poudarja, da je treba upoštevati celotno ponudbo, v kateri je všteta še odškodnina zaradi prisilne prodaje, pa tudi odvetniški in selitveni stroški. In, nenazadnje, še nova dodatna odškodnina za posebne razmere, ki so jo ovrednotili na desetino ocenjene vrednosti nepremičnine. Ta sicer ni zakonsko omejena, temveč so jo skupaj določili cenilec, državno investicijsko podjetje DRI in Unkiz. Delež bi lahko bil torej tudi drugačen. Osrečki je vztraja, da višji ne more biti.

Po teh izračunih je Unkiz oddal sedem ponudb, v katerih se cena kvadratnega metra giblje med 2371 in 2646 evri. Razkorak med ponujenimi in pričakovanimi odkupnimi cenami se je v skupnem znesku zmanjšal s 220 tisoč na okoli 135 tisoč evrov. »V roku tedna dni bomo ponudbe preučili in sporočili, ali se z njimi strinjamo,« je bil redkobeseden pooblaščenec lastnikov odvetnik Robert Berkovič. Osrečki je lastnikom dal 30 dni časa za odločitev. Pravi, da so se še vedno pripravljeni pogovarjati in dogovarjati. »Hočemo poiskati rešitev in se s stanovalci raziti na miren način,« je razložil. V isti sapi je dodal, da boljše ponudbe ne bodo dobili. »Če ne bomo mogli najti skupnega jezika, bomo prisiljeni sprožiti postopek razlastitve,« je napovedal.

Po takšnem scenariju bo Berkovič vztrajal pri upravnem sporu, v katerem bo izpodbijal gradbeno dovoljenje za izgradnjo prizidka mariborske onkologije. Ker spor onemogoča dokončnost gradbenega dovoljenja, utegne UKC Maribor trčiti ob težave pri pridobitvi uporabnega dovoljenja za nov objekt. V skladu s terminskim načrtom se morajo gradbena dela na območju mariborske onkologije končati do 11. septembra 2026. Zaradi 13-mesečne zamude pri izvedbi projekta bi morala država izvajalcu gradbenih del GH Holding poplačati okoli 800 tisoč evrov dodatnih stroškov obratovanja gradbišča. V nedavnih pogajanjih je GH Holding privolil v približno 10-odstotno znižanje odškodnine, je sporočil Osrečki.

Vršilec dolžnosti je predstavil še napredek pri izvedbi naložbe v nadomestno novogradnjo infekcijskega oddelka UKC Maribor in ureditve prostorov Negovalne bolnišnice na Slivniškem Pohorju, kjer je nekoč deloval oddelek za pljučne bolezni.

Osrečki, ob njem Vojko Flis. Foto: Tomaž Klipšteter

Ivan Osrečki, ob njem direktor UKC Maribor Vojko Flis. Foto: Tomaž Klipšteter

Gradnja na Pohorju bi se morala skleniti do letošnjega oktobra, rok so zdaj prestavili na konec leta. Že prej je bilo znano, da se bo strošek naložbe podražil z osmih na deset milijonov evrov. Tudi gradnja nove infekcijske klinike ne teče po načrtih. Gradnjo nove stavbe bi morali pričeti že lansko jesen, vendar načrta niso udejanjili mogli udejanjiti zaradi neustrezne projektne naloge. Osrečki je v začetku leta napovedal, da bodo razpis za izbor gradbinca objavili marca. To naj bi nadoknadili ta mesec, je zagotovil. Vrednost naložbe je ocenjena na 105 milijonov evrov.

Priporočamo