»Dvoživke so pomemben del ekosistemov in prehranjevalnih spletov. Hkrati so bioindikatorji okolja, kar pomeni, da nam pokažejo, ali je naše okolje v dobrem stanju. Z vsakim povozom pa se lahko ogrozi preživetje vrste. In tako kot se s postopnim odvzemom posameznih gradnikov neke konstrukcije njena stabilnost vedno bolj zmanjšuje in se navsezadnje lahko zruši, tako se z izginotjem vsake vrste ogrozi stabilnost ekosistemov,« slikovito opiše pomen dvoživk v našem okolju Anja Bolčina, biologinja in sodelavka pri projektu Life Amphicon v Kozjanskem parku. Prav to, da vozniki spomladi veliko dvoživk povozijo, ko te prečkajo regionalno cesto pri ribniku Trebče, kjer je njihovo mrestišče, je že četrt stoletja velika težava, ki se je zaposleni v Kozjanskem parku zavedajo, zato lastnoročno prenašajo dvoživke čez cesto, pri tem pa jim pomagajo številni prostovoljci.
Štirje podhodi in trajne varovalne ograje
Zdaj pa so našli rešitev, s katero bi se množičnemu povoženju lahko izognili. »Rešitev, ki bi to uspešno prepečevala, je postavitev podhodov in trajnih ograj, ki so vgrajene v bankine in preprečujejo dvoživkam dostop na cestišče oziroma jih usmerjajo v podhode. Zato bomo v sklopu projekta Life Amphicon na problematičnem odseku na Trebčah dobili štiri podhode, skupaj s trajnimi varovalnimi ograjami,« pravi Bolčina. Direkcija RS za infrastrukturo se bo del lotila še ta mesec. »Ker je pravilna postavitev podhodov kompleksna ter zahtevna, bo na omenjenem odseku v času gradnje vožnja nekoliko otežena. A si prizadevamo in se dogovarjamo, da bo ovir čim manj. Kljub temu pa vse prebivalce in udeležence v prometu v tem času prosimo za strpnost in potrpljenje,« pravijo v upravi Kozjanskega parka.
Nevarno tudi za voznike
Podobnih odsekov, na katerih se spomladi znajdejo dvoživke, je sicer po državi več. Dvoživke potrebujejo tako kopenska kot vodna življenjska okolja. Na kopnem si odrasle živali iščejo hrano in prezimujejo, v vodah pa odlagajo mreste ter jajčeca. Zato se vsako pomlad že vrsto let iz svojih prezimovališč množično vračajo v svoje rodne mlake ali ribnike, kjer poteka žabja svatba. Marsikje pa njihovo ustaljeno pot prečka cesta. Tam prihaja do množičnih povozov, tovrstne odseke pa imenujejo črne točke. Te pa niso nevarne le za dvoživke, temveč tudi za voznike, saj se ti, v želji, da bi se izognili povoženju, živalim izogibajo z manevri, ki na mokrih cestiščih privedejo do zdrsa vozil. Dvoživke pa se med različnimi habitati selijo tudi kasneje v letu, ne le spomladi, prav tako se povoženju vselej ni mogoče izogniti, ker je dvoživk preprosto preveč.
