Tehnika vročega kompostiranja v prenosnem ogrevalnem sistemu je učinkovito sredstvo za zmanjšanje finančnih stroškov in emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv. Demonstracijski projekt, ki temelji na energetski samooskrbi, je nastal pod okriljem organizacije Umanotera, društva Focus in društva za razvoj trajnostnega oblikovanja Trajna, v želji, da bi se dobra zelena praksa razširila in pripomogla k prehodu v trajnostno družbo.
Dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere je izračunal ogljični odtis projekta: »Za pilotni projekt majhnega obsega, kot je ta, je to pomemben prihranek; enak količini emisij iz 100 litrov bencina.« Velika prednost alternativnega projekta je torej izrazito majhen ekološki odtis, a po drugi strani je bil kompost zgrajen kot eksperiment, da bi se o tehniki vročega kompostiranja, o kateri ni veliko informacij, naučili čim več, je na četrtkovi predstavitvi poudaril Primož Turnšek, soustanovitelj Kraterja. Ideja komposta, ki greje, je v svetu dokaj redka: »Naslednje leto bomo ponovno poskusili, najverjetneje bomo uporabili drugačno biomaso in spremenili nekaj stvari v mobilnem laboratoriju, ki ga kompost ogreva. Radi bi videli, kam
vse lahko vodi takšen tip ogrevalnega sistema.«
Na poti k bolj zeleni družbi
Ogrevanje z vročim kompostom ni zahtevno pri postavitvi in pridobivanju virov, so pa ključne sestavine v biomasi, ki morajo biti v pravem razmerju. Najpomembnejši snovi sta ogljik in dušik. Na Kraterju so januarja nakopali 16 kvadratnih metrov velik kup zelenega odreza iz Ljubljane. Les vejevja vsebuje veliko ogljika, zeleni listi pa dušika, v notranjosti komposta so še senzorji za toploto in sto metrov vodovodnih cevi. »Kompostiranje običajno uporabljamo za vrtove. Kar zadeva ogrevanje, potrebujejo rastline do dva meseca, da se razgradijo. Tukaj smo zasnovali kompost tako, da ohranja in proizvaja toploto vsaj za šest mesecev. Začeli smo lani novembra, zdaj smo že julija, in kompostni kup ima še vedno od 45 do 50 stopinj, torej je znotraj še vedno vroč,« je pojasnil Turnšek. Takšen tip ogrevanja ima veliko potenciala na podeželju in na področju agrikulture, ogrevanje hlevov je denimo le ena izmed idej. Za zdaj je projekt manj primeren za hiše v mestih.
»Kompostiranje ni povsem brez emisij toplogrednih plinov, so pa emisije nižje kot pri običajni obdelavi te vrste zelenega odreza, ki je sežig. Del ogljika, ki so ga rastline ujele med svojo rastjo, ostane shranjen v kompostu in kasneje v tleh. Poleg tega uporaba toplote iz kompostiranja pomeni, da se je mogoče izogniti emisijam iz običajnih metod ogrevanja za lokacije brez omrežja, kot so plinske ali električne peči,« so razložili pri Umanoteri.
Vplive podnebne krize so izrazito čutili na lokaciji Kraterja, saj so v zadnjih dneh izmerili temperature nad 36 stopinj Celzija, kolikor je presegla le temperatura znotraj komposta. Še en očiten podatek, da bomo morali veliko bolj ozavestiti neizogibno prihodnost našega planeta, ki pa ni pilotni projekt.
