Velenje. Na zadnji seji mestnega sveta velenjske občine so se svetnice in svetniki seznanili z osnutkom tako imenovanega akcijskega načrta preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki predstavlja fazno pot za zamenjavo obstoječega vira toplotne energije (iz Termoelektrarne Šoštanj) z razpršenimi in zelenimi viri. Načrt, ki predvideva dva scenarija, popolno neodvisnost od Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) ali poleg lastnih vključevanj tudi morebitne bodoče obnovljive proizvodne vire v TEŠ, pa bo tudi podlaga za pridobitev nepovratnih sredstev. Končni cilj preobrazbe je zanesljiva oskrba s toploto iz obnovljivih virov energije, zmanjšanje toplogrednih plinov, varen, stabilen in neodvisen vir energije za trajnostno oskrbo ter primerljive cene ogrevanja za prebivalce Šaleške doline. »Idej je veliko, se pa zavedamo, da moramo poskrbeti za zanesljivo in ekonomsko vzdržno toplotno energijo za vse uporabnike. In se na to tudi dobro pripraviti. Akcijski načrt stremi k doseganju treh temeljnih ciljev: prehod na zelene vire, optimizacija daljinskega sistema z zmanjševanjem izgub toplotnega omrežja (zniževanje temperaturnega režima) in aktivno spodbujanje lastnikov stavb k energetski sanaciji objektov ob hkratni varčni uporabi toplotne energije pri končnem uporabniku. Prizadevali si bomo, da se bosta do dokumenta opredelili tudi vlada in evropska komisija, saj bodo stališča in usmeritve obeh podlaga za črpanje tako evropskih kot državnih sredstev, ki so pogoj za prenovo sistema. Septembra bomo v Velenju pripravili tudi mednarodno konferenco na temo učinkovitih prenov sistemov daljinskega ogrevanja, na kateri pričakujemo poglobljeno razpravo in jasne usmeritve,« poudarja velenjski župan Peter Dermol.
Veliko odvisno od pridobivanja nepovratnih sredstev
V akcijskem načrtu so za območje Mestne občine Velenje predvideni naslednji viri: lesna biomasa za soproizvodnjo toplote in električne energije, solarne toplarne, toplotne črpalke voda-voda z izkoriščanjem potenciala Velenjskega jezera in postavitev visokonapetostnega elektrodnega kotla ter hranilnika toplote na novi energetski lokaciji na Preloški cesti v Velenju, poleg obstoječe deponije premoga. Kot potencialno primerna nova energetska lokacija je območje za podjetjem Esotech, na vzhodu, kjer je mogoče postaviti sončne elektrarne, sončne toplarne, toplotne črpalke, prednost omenjene lokacije je tudi bližina železniškega tira. Zniževanja izgub in temperaturnega režima ter obnov toplotnih postaj pa se v Velenju želijo lotiti takoj. »Projekti so pripravljeni, časovnica izvedbe pa je odvisna od uspešnosti pridobivanja nepovratnih sredstev. Evropska komisija spodbuja ohranjanje daljinskih omrežij s proizvodnjo toplote z obnovljivimi viri energije. Večinski delež energije bi po prenovi v kar 60 do 70 odstotkih zagotavljala lesna biomasa. Izzivov bo veliko, a verjamemo, da nam jih bo skupaj s partnerji uspelo preseči,« meni direktor velenjskega Komunalnega podjetja Gašper Škarja, ki je kot primer dobre prakse izpostavil blok, petorček, pri katerem je energetska sanacija prinesla 25 odstotkov prihranka. Z osnutkom akcijskega načrta, ki ga je skupaj pripravilo več partnerjev, od Elesa do Esotecha, Kolektorja Setupa, Komunalnega podjetja Velenje in Zavoda Kssena, so se seznanili vsi velenjski svetniki, ki bodo v prihodnje sprejemali tudi vse morebitne novelacije dokumenta.
