Osem intervencij v začetku letošnjega marca je bilo sočasnih, kar pomeni, da so klic prejeli, ko je predhodna intervencija še potekala. Opravili so sedem intervencij v gorah in na drugih težko dostopnih terenih, poleg tega še sedem reševanj na smučiščih, ob čemer je bila prvi vikend v marcu na Brniku za potrebe reševanja v gorah in na smučiščih prisotna še helikopterska ekipa Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS).
Reševalci enote HNMP Brnik so v petih intervencijah zaradi nedostopnosti kraja dogodka za pristop do ponesrečenca in njegovo vkrcanje v helikopter uporabili vitel, enkrat pa je helikopter zasilno pristal na pobočju. V preostalih primerih so lahko pristali na kraju ali v bližini nesreče.
Kot so sporočili iz Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG), znotraj katerega je organiziran HNMP, so intervencije v gorah in na drugih težko dostopnih terenih izvedli kot združena ekipa, torej se jim je pri reševanju pridružil reševalec letalec GRZS. Po številu posredovanj je bil najbolj obremenjen dan petek, 7. marec, ko je ekipa HNMP opravila šest intervencij. Najbolj tragičen pa je bil drugi marčevski konec tedna, ko so v dveh dneh posredovali v nesrečah v gorah in na smučišču, kjer so življenje izgubili trije mladi ljudje.
Nujnost dveh ekip
»Prizadevamo si za najboljšo oskrbo vseh bolnikov na terenu. Dejstvo pa je, da so potrebe izrazito večje, kot je razpoložljivih reševalnih ekip. Ti podatki o intervencijah kažejo na to, da bi bilo nujno vzpostaviti delovanje ekipe za reševanje v gorah vse leto, saj je šlo za povečan obseg dela ekipe HNMP Brnik predvsem na račun intervencij na smučiščih in v gorah (skupno 14) zunaj obdobja zimskih šolskih počitnic, med katerimi je bila helikopterska ekipa GRZS prisotna na Brniku,« je ob porastu števila intervencij dejal dr. Uroš Lampič, vodja enote HNMP Brnik.
Kot pravijo v OZG, se nujnost dveh ekip kaže tudi v tem, da se lahko ena ekipa po izvedeni težki intervenciji ustrezno pripravi na naslednjo intervencijo, torej pripravi opremo in helikopter, nadomesti porabljena zdravila in razbremeni s pogovorom med člani ekipe, druga ekipa pa jo v tem času lahko nadomesti. Pogoja za to sta po njihovih besedah poleg razpoložljivega ustreznega kadra zdravnikov in reševalcev GRZS tudi zmožnost helikopterskih prevoznikov za izvedbo celoletnega dežurstva helikopterske ekipe GRZS ter primeren sistem upravljanja ekip, ki izhaja iz ustreznega sodelovanja med regijskimi centri za obveščanje in dispečersko službo zdravstva za čim bolj optimalno izkoriščenost obeh ekip.
