Na Mestni občini Ljubljana že od lanskega leta pripravljajo novo vizijo prostorskega razvoja prestolnice do leta 2045. Podžupan Rok Žnidaršič je dejal, da bo ta nared predvidoma spomladi prihodnje leto. V njej bodo med drugim tudi projekti in premisleki, ki jih bo občina vključila v dopolnjeni osnutek petih sprememb občinskega prostorskega načrta. »Glede na to, da so pobude države, mesta, kot tudi zasebnega sektorja tiste, ki vedno kažejo smer razvoja, se nam zdi ključno počakati tudi na ta del in ga upoštevati v viziji do leta 2045,« je pojasnil Žnidaršič.
Čeprav pred prihodnjo pomladjo ni pričakovati celovite predstavitve nove vizije, pa bo javnost, kot kaže, že prihodnji mesec izvedela za nekatere projekte oziroma ključne poteze vizije. »Mika me, da bi povedal, kaj vse novega bo v načrtu (občinskem prostorskem načrtu, op. a.), a to bom prihranil za govor 9. maja na dan Ljubljane, mesta heroja. Takrat bom povedal, kaj čaka Ljubljančanke in Ljubljančane v teh spremembah,« je župan Zoran Janković povedal na četrtkovi mednarodni konferenci Vizija Ljubljana 2045.
Deljenje dobrih praks med mesti
Na tej konferenci so predstavniki z Dunaja, iz Bilbaa, Barcelone, Pariza in danskega Aarhusa pokazali preobrazbo svojih mest in dobre prakse, s katerimi so dosegli te preobrazbe. »Izmenjava najboljših praks lahko pomaga vsem nam. To je izredno pomembno pri izboljševanju kakovosti življenja naših občanov,« je komentiral Janković. Žnidaršič je dodal, da bodo na primer barcelonski koncept tako imenovanih superblockov izvedli v parlamentarni četrti, to je na območju med Šubičevo, Bleiweisovo, Gosposvetsko in Slovensko cesto. »To območje bo doživelo transformacijo po meri ljudi. Ne bi pa se je mogli lotiti, če ne bi bila zgrajena parkirna hiša pod Ilirijo,« je zagotovil Žnidaršič.
Da na omenjenem območju načrtujejo nov prometni režim, je napovedal že Janković, vendar ker je projekt v razvoju, podrobnosti še niso znane. Župan je povedal le, da zaradi parlamenta, ministrstev in ustavnega sodišča na tem območju ne morejo razmišljati o ureditvi območja za pešce, v igri pa je ukinitev nekaterih parkirnih prostorov. Prebivalcem območja med Šubičevo, Bleiweisovo, Gosposvetsko in Slovensko cesto bo občina kot alternativo omogočila najem parkirnih prostorov v parkirni hiši Ilirija, kjer bodo zanje morali odšteti 70 evrov na mesec.
Superblock je urbanistična strategija za preoblikovanje mestnih ulic v bolj zelene in zdrave prostore z močnejšimi socialnimi in ekonomskimi vezmi, je razložil nekdanji glavni arhitekt mesta Barcelona Xavier Matilla Ayala. Pri superblockih gre za to, da urejevalci prostora več stanovanjskih karejev obravnavajo kot enotno sosesko in promet iz ulic znotraj superblocka preusmerijo na njegovo obrobje. Zaradi umika prometa se znotraj tega območja sprosti prostor za ozelenitev in ureditev površin za preživljanje prostega časa. Zaradi takšnih ukrepov se zmanjšajo učinki toplotnega otoka, prebivalci dobijo dodaten prostor, zmanjšata se hrup in onesnaženost. Ulice znotraj superblocka so prvenstveno namenjene pešcem in kolesarjem, če je po njih dovoljen tudi promet, pa je dostop nanje dovoljen le stanovalcem in javnemu prometu.
Nadgradnje leta 2007 pripravljene vizije
»Vizija Ljubljana 2045 bo logična nadgradnja vizije 2025, a bo izhajala iz novih analiz in izzivov, ki jih je prinesel čas, kot so na primer podnebne spremembe,« je dejal Žnidaršič. Iz naslovov tematskih delavnic, ki jih je občina izvedla lani, je razvidno, da bo nova vizija usmerjena v iskanje odgovorov na to, kako mesto narediti odporno proti podnebnim spremembam, kako naj bo bolj dostopno ter kako zagotoviti arhitekturno in urbanistično odlično podobo mesta in mestne krajine.
Vizijo Ljubljana 2025 je leta 2007 pripravil nekdanji podžupan Janez Koželj s sodelavci. Ta vizija temelji na treh temeljnih postavkah, in sicer, da bo Ljubljana idealno mesto, trajnostno mesto ter mala metropola. S spletnih strani občine, namenjenih predstavitvi vizije 2025, je med drugim razvidno, da naj bi Ljubljana kot mala metropola ponujala visoko kakovost življenja in varno življenje v družbi, ki spoštuje razlike. K zgraditvi metropole naj bi med drugim prispevali tudi projekti, kot je gradnja športnega parka, ki bi gostil mednarodne dogodke, in gradnja administrativnega oziroma upravnega centra. Medtem ko je občina zgradila Stožice, pa upravni center ob Poljanski cesti trenutno ni v načrtih države. Vizija 2025 je veliko stavila na razvoj železniškega prometa, in sicer je predvidevala gradnjo železniške povezave do letališča Brnik ter rekonstrukcijo gorenjske in dolenjske železnice v dvotirno. Medtem ko se ti načrtni niso uresničili, pa ravno letošnje leto predstavlja izvedbeni začetek enega od ključnih projektov, omenjenih v viziji do leta 2025 – to je gradnja Potniškega centra Ljubljana.
Promet in stanovanja
Pri trajnostnem razvoju mesta je vizija 2025 predvidevala ohranitev zvezdaste oblike prestolnice in pozidavo znotraj njenih obstoječih meja. Nove pozidave so bile predvidene na obstoječih vrzelih in na degradiranih območjih, na območjih z razpršeno pozidavo pa je bilo predvideno zgoščevanje. Eden od poudarkov cilja trajnostnega razvoja mesta je bila gradnja sosesk z mešano rabo, ki bi zaradi bližine trgovin, lokalov, športnih parkov, pošte in druge družbene infrastrukture zmanjšale število nepotrebnih poti z avtomobilom. Medtem ko se Ljubljana lahko pohvali z 20 hektarji območij za pešce, petimi parkirišč tipa parkiraj in presedi na javni prevoz (P+R), prenovo voznega parka Ljubljanskega potniškega prometa, sistemom Bicikelj in povečanjem števila kolesarskih površin, pa magistratu prometa v mestu za zdaj ni uspelo zajeziti. Krivec za to je tudi država, ki ji ni uspelo izkoristiti potenciala železnice. Zato bo zanimivo videti, s kakšnimi ukrepi bodo vprašanje regulacije motornega prometa naslovili v viziji do leta 2045. Žnidaršič je v nagovoru udeležencev mednarodne konference priznal, da bo »pomemben in mogoče najzahtevnejši del zagotavljanje dostopnosti v mestu, ker smo zaradi lege na križišču dveh pomembnih evropskih transportnih koridorjev odvisni predvsem od strategije in razvoja nacionalne transportne infrastrukture«. Dodal je še, da je tudi reševanje problematike dnevnih migracij zahteven izziv.
Pod pojmom idealno mesto vizija iz leta 2007, kot je razvidno s spletne strani občine, razume prijetno zeleno mesto z dobrim življenjskim standardom, kjer je lepo živeti. »Mesto bo dobro organizirano in udobno, pripadalo bo prebivalcem, ki bodo uživali v njegovi prijetni atmosferi,« med drugim piše tam. Načrtovali so postopno obnovo starega mestnega središča, kar magistrat že vsa leta tudi uresničuje. Namen te obnove je bil v središče mesta ponovno pritegniti mlade, aktivne prebivalce, a se te napovedi niso ravno uresničile. Čeprav je center mesta bolj živ kot recimo leta 2007, pa se zdaj odpirajo debate o gentrifikaciji, o tem, da sta trgovska in gostinska ponudba prilagojeni turistom, ne pa občanom, ter da previsoke cene nepremičnin prebivalce odvračajo od priseljevanja v središče mesta. Tudi na splošno so stanovanja zaradi visokih cen težko dostopna, zato bo občina v novi strategiji nedvomno morala nasloviti tudi to problematiko.
