Pred natanko dvema letoma so v Podbrezniku pri Novem mestu položili temeljni kamen za gradnjo 186 novih najemnih stanovanj. Ta so v štirih nadzemnih etažah petih objektov, prvi stanovalci pa se bodo vanje začeli naseljevati prihodnji mesec. Naložba je stala okoli 30 milijonov evrov, ki so jih prispevali republiški stanovanjski sklad, občina in država z dokapitalizacijo, del denarja pa je s posojilom zagotovila Razvojna banka Sveta Evrope.
Do zemljišč z menjavo parcel
Vsi objekti so energijsko učinkoviti, stanovanja so eno-, dvo-, tri- in štirisobna, velika od 38 do 80 kvadratnih metrov. »Teh 186 stanovanj ni nastalo čez noč. Že pred desetimi leti smo se na občini lotili razumne stanovanjske politike in zasnovali dva velika projekta, a sta njuna nosilca zaradi napačnih poslovnih odločitev v gospodarski krizi, ki je sledila po letu 2008, pristala v stečajnih postopkih. Pred šestimi leti pa smo kupili zemljišča iz stečajnega premoženja podjetja Imos ter kmalu zatem predlagali Vladi RS, da prenese zemljišča drugega nasedlega projekta Brod Drage v Mrzli dolini (na drugi strani Krke) z državne slabe banke na državni stanovanjski sklad prek dokapitalizacije slednjega. Temu je sledila menjava dela zemljišč in tako sta tako republiški stanovanjski sklad kot naša občina pred petimi leti postavila temelje za gradnjo današnjih javnih stanovanj,« je ob včerajšnjem uradnem odprtju orisal pot do njih novomeški župan Gregor Macedoni. Dodal je, da je to plod pravočasnih in strateških potez odgovornih tako na državni kot občinski ravni. In prvi korak, ki mu bodo sledili nadaljnji. »Najprej v Podbrezniku, kjer ima sklad še eno parcelo, na kateri je zastavljenih nadaljnjih 45 stanovanj, mi pa bomo tu zgradili tudi otroški vrtec. Prav tako je v okolici nekaj parcel za vrstne hiše in individualno gradnjo za zasebne investitorje. Sledila bodo nova javna stanovanja tudi na drugi strani Krke – na Brodu,« je dejal Macedoni.
Novomeška občina pa je izvedla še eno pravočasno strateškorazvojno potezo. Leta 2022 je ustanovila občinski stanovanjski sklad. »Tudi pri tem je bil potreben posluh državne politike, ki je leta 2021 znižala zakonski pogoj zagonskega kapitala za sklade v ustanoviteljstvu občin s tedanjih 10 na 2,5 milijona evrov. Imeli smo eno najslabših situacij na področju javnih najemnih stanovanj, saj smo razpolagali zgolj s 40 stanovanji, ki so bila kot osnovni kapital temelj za ustanovitev občinskega stanovanjskega sklada. Samo v treh letih se je številka, skupaj s sedanjimi, povzpela na 388, za katera ima naš občinski stanovanjski sklad razpolagalno pravico,« je še povedal Macedoni.
