Na nas se je obrnila bralka, ki so jo ob obisku avtocestnega počivališča Marché Lom I presenetili zgolj angleški napisi nad policami z izdelki. Gre za napise, ki kupcu pomagajo pri orientaciji po prodajalni, kot so Drinks, Healthy, Check out in podobni. Bralka je k sporočilu priložila fotografije in zapisala: »Kot da bi bila v Veliki Britaniji ali Združenih državah Amerike.«
Vprašanje je, kako to, da so v trgovini tako veliki angleški napisi. Pri Marché gostinstvu so poudarili, da imajo vse ključne informacije v restavracijah na voljo v slovenščini: »Vsi ostali napisi, vključno s ponudbo menijev, cenovnimi oznakami in komunikacijskimi materiali, so vedno v slovenskem jeziku ali dvojezični s poudarkom na slovenščini.« Na vprašanje, zakaj so prej omenjeni napisi v angleščini, so pri Marché odgovorili, da si prizadevajo za prijazno in dostopno izkušnjo za vse goste, ne glede na njihov jezik in narodnost. »Ker so naše lokacije del potovalnega segmenta, jih pogosto obiskujejo tudi tuji gostje, ki ne razumejo slovenskega jezika,« so pojasnili. »Iz tega razloga pri nekaterih oznakah, kjer dvojezičnost zaradi prostorskih, oblikovnih ali estetskih omejitev ni izvedljiva, uporabljamo angleščino kot mednarodno razumljiv jezik,« so dodali.
Slovenščina kot pravica
Po zakonu o javni rabi slovenščine je sicer dovoljena uporaba tujih jezikov, kadar je poslovanje s strankami namenjeno tudi tujcem. Kljub temu morajo ponudniki informacije o značilnostih prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka ali storitve še vedno posredovati v slovenščini oziroma v potrošniku na območju Republike Slovenije zlahka razumljivem jeziku. Določba pa se ne nanaša na tujejezična imena blagovnih znamk in storitev. Namesto besednega sporočanja so po zakonu dopustni tudi splošno razumljivi simboli in slike.
»Raba samo angleščine v slovenskih javnih prostorih je problematična zato, ker je uradni jezik Republike Slovenije slovenščina,« je na kratko pojasnil dr. Marko Stabej, redni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po njegovih besedah enaka pravila veljajo tudi na lokacijah, kjer se pričakuje večje število tranzitnih obiskovalcev oziroma strank, ki ne govorijo slovenskega jezika. »Govorci in govorke slovenščine imajo pravico, da so v javnem prostoru informirani v svojem jeziku, dolžnost podjetja pa je, da to pravico spoštuje,« je zaključil Marko Stabej.
