Grobovi brez trupel so iz rimskega časa poznani, vendar redki in še redkeje sodobno in temeljito arheološki raziskani, je pojasnila Bernarda Županek, kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana in avtorica razstave Skrivnostni grob brez trupla, ki bo na ogled v muzejski zakladnici. Odkriti grob brez pokojnika, ki so ga na delu severnega grobišča Emone našli v Argentinskem parku, je torej poseben in pomemben zaradi redkosti. Zakaj v njem ni nikakršnih človeških skeletnih ali žganih ostankov, pri tem da so v njem odkrili lepo zložene posode za pijačo, kosti drobnice, leseno skrinjo in balzamarije, strokovnjaki ponujajo dve razlagi. »Najverjetneje gre za kenotaf ali pa je bil grob izropan, kar je zelo malo verjetno, saj so bili pridatki lepo zloženi, sicer bi bili razmetani po celi jami in tudi v bistveno slabšem stanju, poleg tega pa bi v jami našli vsaj nekaj žganih ostankov pokojnika,« je povedala arheologinja Helena Bešter iz podjetja PIP, ki je lansko poletje vodila terenske raziskave v Argentinskem parku.
Prazen, simboličen grob
Kenotaf je izraz za prazen, simboličen grob ali nagrobni spomenik, postavljen v spomin posamezniku, ki je umrl drugje, lahko nekje daleč ali neznano kje, lahko pa je tudi skupinski. Zgodnji kenotafi so znani iz stare Grčije in Egipta ter severne Evrope. »V antiki je bilo zelo pomembno umrlega pokopati. Spomnimo se, kako se Antigona postavi celo v smrtno nevarnost, da bi pokopala brata. Izbere božanski zakon, etiko, ki je nad vladarjevim ukazom. Kar je povezano s temeljnim verjetjem, da mora umrli najti mir. Da ga bo našel, mora biti pokopan, sicer bo nesrečen in s tem tudi nevaren za žive. Zato so se v rimskem času zelo potrudili, da so pokojne pokopali v skladu s svojimi rituali,« je pojasnila Bernarda Županek. Kot je dodala, je vloga kenotafov, torej praznih grobov, prav ta, da pokojniku zagotovijo miren počitek. Na tak način ga, čeprav nimajo njegovega trupla, pokopljejo.
Da gre pri odkritem praznem grobu iz Argentinskega parka najverjetneje za kenotaf, priča tudi dejstvo, da je bila jama opremljena s predmeti, značilnimi za pokope tistega časa. Grob, ki je na tem najdišču najstarejši, strokovnjaki postavljajo v čas od druge polovice 1. do prve polovice 2. stoletja. Kot že omenjeno, je bil urejen, kot so bili urejeni drugi grobovi tistega časa, kar je pravokotna jama, v katero so položili pridatke, namenjene pokojnemu. Med temi so odkrili dva vrča za vodo ali vino, eno skodelico in eno čašo za pitje, vse pa je bilo izdelano iz keramike. Poleg pijače so v grob položili tudi hrano, kos ledvenega dela mesa drobnice. Del najdb so bili tudi krožnik in štirje stekleni balzamariji, v katere so Rimljani polagali dišave in mazila. V grobu so odkrili še pet žebljev, ki so bili najbrž del nekega lesenega predmeta ali konstrukcije. Najdeni predmeti bodo od 8. februarja na ogled na razstavi Skrivnostni grob brez trupla. Na Prešernov dan bosta ob 17. uri obiskovalce po odkritjih popeljali Bernarda Županek in Helena Bešter. Najdeni predmeti iz groba brez trupla pa ne bodo edini predstavljeni na razstavi, ogledati si bo mogoče pridatke še iz enega groba, ki so ga odkrili med istimi izkopavanji. Ta sodi v prvo polovico 2. stoletja, v njem je bila pokopana pokojnica, ki je bila ob smrti starejša od 40 let. Pokopali so jo v leseni krsti, za katero je ostalo 11 železnih žebljev, poleg tega so odkrili tudi njene zlate uhane, tik ob glavi pa je imela položeno okrašeno keramično čašo za pitje, tako imenovano recijsko šalo, ki je bila ob pogrebu najbrž polna pijače, poleg pa so ji dali tudi kos govejega stegna.
Kot je še povedala Helena Bešter, so na območju izkopavanj v Argentinskem parku med Štefanovo in Puharjevo ulico raziskali 23 grobov iz rimskega časa, od tega je bilo 22 skeletnih in eden domnevno žgan. Z izjemo treh so bili brez pridatkov, kar sta strokovnjakinji pojasnili z dvema možnima razlagama. Ali je šlo za pokope revnejšega prebivalstva ali pa je to čas krščanstva, v katerem se zaradi stremljenja k skromnosti prekine tradicija dodajanja predmetov.
