Tudi to so resnični prizori z ene najbolj obleganih, a tudi najnevarnejših slovenskih planinskih poti. »Na najbolj obljudenih planinskih točkah danes težko govorimo o gorništvu, pri katerem so ključni cilji pohodnikov povezani s športno aktivnostjo na svežem zraku, tišino in lepimi razgledi. V gore zahaja drugačna struktura ljudi z drugačnimi pričakovanji. Prevladuje želja po zabavi in druženju, pohodniki z neustrezno opremo in brez gorniškega znanja pa se v višave, kjer pričakujejo hrano, pijačo in udobje kot v dolini, podajo tako rekoč z domačega kavča, brez vsakršnih priprav in znanja. Vse to pomeni večji pritisk na gorsko okolje in zaradi nesreč več dela tudi za gorske reševalce,« je jasen naravovarstveni nadzornik v Triglavskem narodnem parku Boštjan Podgornik. Gorski reševalci menijo, da pogosto ne gre za gorništvo, ampak za turizem v gorah.
Naravovarstveni nadzornik v Triglavskem narodnem parku Boštjan Podgornik ima med svojimi rednimi obhodi po parku polne roke dela. Kopanje, športne aktivnosti in ribolov v visokogorskih jezerih niso dovoljeni, tudi kampiranje, kurjenje ognja in odlaganje smeti v parku so prepovedana. A to nekaterih ljudi ne zanima. Globe za posamezne kršitelje znašajo od 500 do 3000 evrov. Po besedah Podgornika danes številne pohodnike zaznamuje tudi precej drugačno obnašanje kot nekoč: sebe in narave ne spoštujejo, v gore pa se nekateri podajo zgolj zaradi dobrega posnetka s telefonom, s katerim se lahko potem bahajo na družbenem omrežju.
»Gorski svet jih mika, ker je tam lepo, a se ne zavedajo, da lahko s svojim obnašanjem poslabšajo ali celo uničijo tisto, zaradi česar so sploh prišli,« opozarja Podgornik. V nedeljo smo ga skupaj s pripadnikoma Gorske reševalne zveze Slovenije in policistoma gorske policijske enote spremljali na preventivni gorski akciji. Tura nas je vodila po eni najbolj obleganih slovenskih planinskih poti čez Komarčo do Triglavskih jezer, ki velja za zelo zahtevno planinsko pot, primerno za dobro izurjene planince z ustrezno opremo. Sicer urejena pot je zaradi velike izpostavljenosti strminam zelo nevarna, o tem, da je zaradi najkrajšega dostopa do priljubljenih jezerc vseeno zelo priljubljena tudi med neodgovorneži, ki višinske metre premagujejo v želji po kopanju ali kampiranju, pa smo se prepričali tudi sami.
Zaupajo telefonu namesto markacijam
»Namen preventivnih akcij je ugotoviti opremljenost in pripravljenost pohodnikov za turo, ozaveščanje o varnosti v gorah in opozarjanje na kršitve obiskovalcev triglavskega parka, tako domačih kot tujih,« je ob prihodu k Črnemu jezeru povedal organizator gorske akcije Bojan Kos iz gorske policijske enote. V neposredni bližini najnižje ležečega triglavskega jezera smo člani izvidniške ekipe naleteli na prve kršitelje – štiri mlade Francoze, ki so tam čez noč kampirali in so ob našem prihodu zaspano pospravljali svojo gorniško prtljago. Ob posredovanju nadzornika TNP, ki je zahteval vpogled v njihove osebne dokumente in jih seznanil z globo za tovrstno kršitev, ki znaša 500 evrov, so svoje dejanje skesano priznali. Takoj so se opravičili, češ da niso vedeli, da je kampiranje prepovedano, in za seboj pospravili vse odpadke.
»Jasno opozorilo običajno zaleže, tistega, ki nas ignorira ali kršitev ponavlja, pa lahko domov pospremimo s položnico,« je po končanem postopku dodal Podgornik. Pojasnil je, da tujci v gorah večinoma kampirajo zato, ker želijo s tem privarčevati kakšen dinar, medtem ko pri domačih obiskovalcih parka zaznajo več prekrškov, povezanih z napačnim parkiranjem ali prepovedano vožnjo v naravnem okolju.
Že nekaj minut kasneje smo na poti do koče med Dvojnim jezerom in umetnim jezerom Močivec naleteli na pohodnika z brisačo za vratom in obutega v natikače. Cilj brezbrižneža iz Nizozemske, ki si je zaželel osvežitve v jezeru, je bil sestop v dolino čez Komarčo, zato ga je gorski reševalec letalec in inštruktor gorskega reševanja Borut Gogala opozoril glede neustrezne opreme in ga seznanil z nevarno potjo v dolino.
Prepričan je, da številne tuje pohodnike zavedejo panoramske karte, ki jih delijo na informacijskih točkah in niso topografske karte. Na njih je relief terena zgolj nakazan, zato nekateri turisti stojijo na parkirišču pri Savici in iz tovrstne karte razberejo, da je nekje višje nad njimi jezero, v katerem bi se bilo fino malce okopati. »Žalostno je, da vse več pohodnikov bolj zaupa svojemu telefonu kot svojim očem oziroma markacijam na poti. Tudi zato številni hitro zaidejo v svet, ki mu niso dorasli. Velikokrat se izkaže tudi, da vzpon pohodnikom ne dela težav, ampak je problematičen sestop v dolino. Po poti čez Komarčo se nazaj s Triglava pogosto podajo pohodniki, ki so na dvodnevni turi, zato so ob vrnitvi v dolini vselej močno utrujeni in ne vedo, da je pred njimi najzahtevnejši del poti. Strma pot navzdol je zanje psihično zelo naporna. Ves čas morajo gledati pod noge, saj je lahko vsak napačen korak hitro usoden,« opozarja Gogala, ki svoje delo opravlja na zelo obleganem bohinjskem območju od Jelovice, Spodnjih Bohinjskih gora, Sedmerih jezer do Triglava in Pokljuke.
Srečanje z napihljivim plamencem
Do nedelje so tam našteli že 38 nesreč, glede na videno na terenu pa bi bilo lahko nesreč v gorah še veliko več, meni sogovornik. V zadnjem obdobju so mu na Komarči pot prekrižale celo družine z majhnimi otroki, pohodnik z napihljivim plamencem za kopalne užitke in drugi gorski turisti z neprimerno opremo.
Ob sestopu v dolino čez Štapce do idiličnega Dednega polja, ko se je na Komarči druga reševalna ekipa z vojaškim helikopterjem odzvala na reševanje psa, je naša odprava naletela še na dva neverjetna prizora: damico, ki je namesto pohodniškega nahrbtnika na ramenih prenašala mini modno torbico, in mladenki, ki sta se po skalnatem pobočju ležerno vzpenjali z odprtima pločevinkama piva v rokah ...
Tudi zaradi takšnih prizorov nekateri poznavalci razmer v gorah menijo, da bi bilo za preventivo največ narejeno, če bi postale intervencije gorskih reševalcev, ki svoje delo predano opravljajo prostovoljno, brez plačila, v vsakem vremenu in pogosto težkih razmerah, plačljive. Prepričani so, da bi v tem primeru ljudje prej začeli razmišljati o svojih neumnostih, a se zavedajo, da gre za dvorezni meč. Kdor bi se bal, da bo moral plačati za reševanje, bi namreč veliko kasneje poklical na pomoč in se zaradi tega spravil v še kakšno dodatno nevarnost ... Kakor koli, gorski reševalci se bodo še naprej odzvali na pomoč vsakemu klicu, skupaj s policisti in nadzorniki pa obiskovalce gora pozivajo k odgovornim dejanjem in jim svetujejo, da naj ne podcenjujejo gorskega sveta.