»Globalizacija je svoje strupene darove prinesla tudi vsem, ki se ukvarjamo z rastlinami, in pušpan sta v zadnjih dvajsetih letih doleteli dve nadlogi. Prva je bila pušpanova vešča, druga nadloga je bil pušpanov ožig. Veščo smo z uporabo insekticidov nekako ukrotili, pri ožigu pa smo žal ostali brez moči,« je povedal direktor parka Matjaž Mastnak in pojasnil, da gre pri ožigu za kronično bolezen, ki se je, ko se enkrat naseli na pušpan, ne da ozdraviti. »Ocenili smo, da se je v javnem parku popolnoma nesmiselno kemično boriti z glivično boleznijo, zato smo že dolgo časa razmišljali, s čim nadomestiti hitro okužene grmovnice.«
Sadike vzgojili v Belgiji
Nove sadike so vzgojili v podjetju Herplant v Belgiji, kjer so se lotili načrtne selekcije pušpanov, odpornih na pušpanov ožig. Selekcija je trajala kar nekaj let, da so iz 200 rastlin napravili nekaj deset tisoč križancev in izmed teh izbrali štiri sorte, ki so pokazale najboljšo odpornost na bolezen. O zamenjavi rastlin so v Arboretumu začeli resno razmišljati leta 2023, odločitev pa so sprejeli že leto kasneje. »Ministrstvo za kulturo je prisluhnilo našemu predlogu in tudi finančno podprlo nakup sadik. Sledilo je tesno sodelovanje tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer smo pridobili informacije o kulturnovarstvenih pogojih. Na podlagi teh in analize arhivskih posnetkov ter obstoječega stanja smo pripravili načrt geometriziranih oblik parterja, saj smo želeli, da bi pri zamenjavi pušpana v francoskem vrtu poustvarili podobo parterja iz časa Souvanov,« je dejala Mateja Račevski, pomočnica direktorja parka. In poudarila, da so odzivi obiskovalcev, ki so sprva dvomili o nujnosti posega, na koncu zelo dobri.
Prenovo so začeli v začetku tega leta
Prenovo v francoskem vrtu so začeli v začetku tega leta, ko je bil čas primeren za sajenje. Najprej so odstranili pušpan, pripravili teren, namestili linijske robnike, vgradili namakalni sistem in nato začeli sajenje sadik. »V prihodnje bomo prenovo parterja nadaljevali in s tem ohranjali kulturno dediščino.« Mastnak je pojasnil, so z vmesno razdaljo 25 centimetrov posadili nekaj tisoč pušpanov, ministrstvo za kulturo pa je s 25.000 evri pomagalo pri sofinanciranju investicije. »Kot je razvidno s starih, arhivskih fotografij, pušpan v francoskem vrtu nikoli ni bil višji od 30 centimetrov. V nekem trenutku je ušel v višino in vrt je izgubil imenitnost prepoznavnega motiva. Prevelik volumen je zakril linije in osnovna oblika vrta se je preprosto začela izgubljati,« je pojasnil direktor parka.
Ob tem je tudi razložil, da sorte, odporne proti ožigu, še niso v splošni prodaji. Na voljo so le zgodovinskim vrtovom. Do zdaj je bilo obnovljenih okoli 50 zgodovinskih vrtov. »Nadejamo se, da bomo lahko sorte, odporne na ožig, v prihodnosti prodajali tudi v naši trgovini,« je še povedal Mastnak.
