Z gradnjo nove hitre ceste med Škofljico in Petrino bi direkcija za infrastrukturo (DRSI) rešila problem ene najbolj obremenjenih regionalnih povezav v državi. »Direkcija je na strateški ravni naročila izdelavo možnih rešitev posodobitve cestne povezave 3.a razvojne osi. S tem se bodo izboljšale prometna varnost, povezljivost in dostopnost mestnih in regionalnih središč ter povečali potovalna hitrost in udobnost potovanja,« so pojasnili na DRSI. Predvidena 3.a razvojna os bo potekala po glavni cesti od ljubljanskega Rudnika prek Škofljice, Turjaka, Rašice, Velikih Lašč, Žlebiča, Ribnice, Kočevja do Petrine na meji s Hrvaško.
Zasnovali so že večji sklop ukrepov, ki jih bodo izvedli med gradnjo nove hitre ceste. Med drugim bodo zgradili novo povezovalno cesto na območju Lavrice in Škofljice, rekonstruirali cesto do Turjaka in na območju Turjaka zgradili novo cesto. Novogradnja bo tudi cesta na širšem območju Velikih Lašč in obvoznice Ponikve, Ribnice in Kočevja. Ob tem bodo rekonstruirali cesti Retje–Žlebič in Livold–Petrina.
Del trase bo tako potekal po obstoječi cestni povezavi, na delih ob naseljih pa bodo izvedene novogradnje, predvidene kot dvopasovne ceste. Predvidena je tudi vzpostavitev izvennivojskih križanj, kar bo pripomoglo k vzpostavitvi neprekinjenega prometnega toka.
Gradili bodo tretji pas
Na Škofljici je tako predviden podvoz pod železniško progo, za kar so že pridobili projektno dokumentacijo. »Projekt obsega preureditev cest na območju Škofljice, ki jih zahteva izvedba tovrstnega podvoza, vključno s preureditvijo in izvedbo dveh krožnih križišč,« so pojasnili na DRSI in dodali, da je predvidena vrednost naložbe 20 milijonov evrov. Trenutno na tem delu odkupujejo zemljišča in objekte. Dela iz prve etape bi lahko začeli v letu 2026.
Izdelana je tudi projektna dokumentacija za izvedbo tretjega pasu na odseku med Škofljico in Rašico ter od Smrjen do Gradišča, kjer so zemljišča v večji meri že odkupljena. »Razpisa za gradnjo in začetek gradnje sta odvisna od zagotovljenih sredstev v državnem proračunu. Ocenjena vrednost investicije po projektantskem predračunu znaša 10,4 milijona evrov,« so zapisali na DRSI. Predvidena je tudi gradnja krožišča na območju Rašice, uredili pa so že cesto skozi Grič in Breg.
V pripravi so tudi državni prostorski načrti za obvoznico Ribnice, odsek Turjak–Retje in nadgradnjo železniške proge od državne meje prek Metlike do Ljubljane. Dokler postopki umeščanja v prostor ne bodo zaključeni, je potek trase razvojne osi na teh mestih obravnavan le kot možen.
Dobra prometna povezava ključna za razvoj
Kljub manjšim premikom župani občin, kjer bo trasa potekala, ocenjujejo, da vse skupaj poteka prepočasi. »Ugotavljamo in tudi opozarjamo na žalostno dejstvo, da se v zvezi s projekti na 3.a razvojni osi ne dogaja nič vse od nastopa zadnje vlade. Celo v prvi fazi, ko so že stekli postopki, kot sta ureditev prehoda na Škofljici in tretji pas Smrjene–Turjak, so popolnoma zastali,« je bil kritičen kočevski župan Gregor Košir.
Prepričan je, da je dobra prometna povezava ključna za razvoj in celo obstoj občin v tem delu Slovenije. Kot pozitiven primer je izpostavil Prekmurje in občine ob Dolenjski cesti, kjer da se BDP na prebivalca pomika proti najvišjemu v državi. »Gostota prometa narašča, predvsem tovornega, pretočnost in povprečna hitrost vozil pa vztrajno padata. Z neukrepanjem ustvarjamo Slovenijo dveh hitrosti in jo delimo na kraje z zadostno in kraje s pomanjkljivo cestno povezljivostjo,« je dejal.
Na občini Škofljica so poudarili, da so za projekt izjemno zainteresirani, saj si želijo, da se trenutno stanje čim prej izboljša. Na pobudo župana Škofljice so se pred dnevi tudi sestali s predstavniki Mestne občine Ljubljana, ministrstva za infrastrukturo, ministrstva za naravne vire in prostor, župani občin v njihovi regiji in drugimi sodelujočimi pri državnem prostorskem načrtu. »Po konstruktivni razpravi so vsi prisotni dosegli konsenz glede trase zbirne ceste, ki bo potekala v zaledju poselitve ter omogočala učinkovito povezavo s 3.a razvojno osjo. Ta rešitev naj bi zmanjšala potrebo po rušenju obstoječih objektov in zadovoljila tako potrebe prometa kot tudi ohranitev kakovosti življenja občanov,« so pojasnili.
