»Moja mati se je po smrti očeta odločila, da za pomoč na domu najame zasebnico, ki naj bi ji večkrat dnevno prinašala tople obroke, zanjo nakupovala hrano ter skrbela za red in čistočo v stanovanju,« nam je povedala hči 85-letnice, ki je za oskrbo vsak mesec skoraj pet let plačevala več kot tisoč evrov. Zasebnica za delo s starejšimi ni imela posebne izobrazbe, njena glavna dejavnost je bila vodenje računovodstva v Novi Gorici. Po enem letu so ob pregledovanju dokumentacije odkrili, da je bila v zemljiško knjigo vpisana pogodba o preživljanju, ki je mamini pomočnici omogočila, da je po njeni smrti postala lastnica hiše.
S svojci je v tem času stopila v stik tudi znanka, ki je opazila, da pomočnica za mamo ne skrbi in da je hiša v slabem stanju. »Kljub temu da naj bi bilo za mamino prehrano poskrbljeno in da naj bi zanjo nakupovala pomočnica, je mama večkrat za hrano zaprosila tudi znance,« je pojasnila hči. Ob vstopu v hišo po mamini smrti so sorodniki ugotovili, da je iz hiše izginilo več sto tisoč evrov v gotovini in zlatnina, ki jo je hranila mama.
Statistke zlorab starejših ne vodijo
Po podatkih Socialne zbornice Slovenije so sicer primeri zlorab v primerih socialnovarstvenih storitev, nad katerimi sami izvajajo nadzor, redki. Težave se pojavljajo predvsem v primerih, kjer so skrbniki in pomočniki osebe, ki niso uradni izvajalci socialnovarstvenih storitev. »Večina izvajalcev socialnovarstvenih storitev, ki so uradno objavljeni na spletni strani resornega ministrstva, svoje delo opravlja strokovno, kakovostno in z empatijo,« zagotavljajo v zbornici in ob tem dodajajo, da se sicer statistika na državni ravni ne vodi.
Opisani primer je po njihovem mnenju zagotovo zloraba starejše osebe, ki pa jo svojci v večini primerov lahko preprečijo z izbiro primernih pomočnikov. Svetujejo, da za svojce izberejo izvajalce z dovoljenjem in koncesijo, ki so objavljeni na spletni strani resornega ministrstva, nad katerimi nadzor vrši socialna inšpekcija, ki deluje v okviru inšpektorata za delo.
Socialna zbornica sicer že dlje časa opozarja odločevalce, da je socialnih inšpektorjev premalo. »Starejše osebe in njihovi zakoniti zastopniki ne morejo preveriti ponudnikov, ki svoje storitve objavljajo na družbenih omrežjih ali črnem trgu, kar zbornica odločno obsoja in poziva pristojne institucije, da se to področje uredi,« opozarjajo.
Ne gre le za zlorabo, temveč kaznivo dejanje
V združenju za dostojno starost Srebrna nit opozarjajo, da morajo biti tako svojci kot starejši pri izbiri pomočnika za starejše osebe na domu še posebno pozorni na reference in priporočila drugih oseb. »Za mnenje ali pomoč lahko zaprosijo tudi na centru za socialno delo ali pri drugi tovrstni organizaciji, ki se ukvarja s starejšimi,« pojasnjujejo v Srebni niti. Svojci morajo biti pozorni tudi na to, da ima vsaka sklenjena pogodba, ki ima pravno veljavnost, določila, kako ravnati v primerih nespoštovanja pogodbenih obveznosti.
Podrobnejših statističnih podatkov, ki bi prikazovali zlorabe ali druga nasilna dejanja, kjer so žrtve starostniki, ne vodijo niti na generalni policijski upravi. Opažajo, da so starejše osebe najpogosteje oškodovane v primerih velikih tatvin in tatvin ter v primeru groženj in nasilja v družini. V danem primeru gre po njihovi oceni za kaznivo dejanje tatvine, velike tatvine in zatajitve. V podobnih okoliščinah pa morda tudi za kaznivo dejanje goljufije in izneverjenja. V zadnjem letu sicer opažajo nekajodstotno povečanje kaznivih dejanj, kjer so bile oškodovane osebe, starejše od 64 let.
