Predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga (ZPFPPIP), ki ga je vlada sprejela včeraj, bo nadomestil prejšnji osnutek zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote prebivalcev Šaleške doline. »S tem smo preprečili najslabši možen scenarij, ki se je obetal že to zimsko sezono in bi zaposlene v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) in njihove družine ter druge prebivalce Šaleške doline pahnil v hudo stisko. TEŠ bo tako zagotavljal daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj za okoli 35.000 odjemalcev od začetka prihodnjega leta do konca marca 2027, kar pomeni, da smo rešili tri kurilne sezone,« je po seji vlade dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Prav tako bo omenjeni prehodni zakon olajšal prehod do sprejema ukrepov za prestrukturiranje regije in pravičen izstop iz energetske rabe premoga ter zagotovitve alternativnih virov za proizvodnjo toplote, ki jih bosta naslavljala zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje (PV) in zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije.
Za podporo pri zagotavljanju toplote in kritje razlike med prihodki in stroški gospodarske javne službe je v proračunu zagotovljenih 324 milijonov evrov. Dodatno bo treba zagotoviti še 79 milijonov evrov za odplačevanje posojila za nasedlo naložbo šestega bloka TEŠ. Če zakon ne bo sprejet, obstaja velika verjetnost unovčenja poroštva za posojilo EIB, ki ga je ostalo še za 276 milijonov evrov. »V tem primeru bi morala država začeti postopek za poplačilo regresnega zahtevka do TEŠ, to pa bi vodilo v njegovo insolventnost,« je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič in dodal, da je predlog zakona začasna rešitev, ki bo veljala do sprejetja in uveljavitve dveh drugih zakonov. Regiji pa bo dana priložnost, da trasira pot in se razrešijo vsa ključna vprašanja tako pravičnega prehoda kot tudi ogrevanja v dolini.
Priprave na plavajočo sončno elektrarno
Velenjski mestni svetniki so sicer na sredini izredni seji soglasno zavrnili najnovejši osnutek zakona za prehodno financiranje TEŠ. V Šoštanju pa menijo, da mora biti ta sprejet čim prej, a z upoštevanjem njihovih predlogov. Tako v Velenju kot Šoštanju se strinjajo, da je treba v predlog zakona vključiti pripombe socialnih partnerjev PV in TEŠ ter jasno določiti leto 2033 kot zadnje leto izkopavanja lignita, skladno z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki jo je vlada sprejela 13. januarja 2022. Pospešenemu zapiranju in predčasnemu prenehanju izkopavanja lignita torej odločno nasprotujejo.
Je pa vlada včeraj sprejela tudi sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za plavajočo sončno elektrarno na Družmirskem jezeru, ki je eden od projektov za nadaljnji razvoj Šaleške doline po koncu energetske izrabe premoga, investitor v elektrarno pa je Holding Slovenske elektrarne (HSE). Na jezeru je predvidena postavitev elektrarne v obliki plavajoče konstrukcije s površino do največ polovice površine jezera, kar bi zadostovalo za oskrbo približno 35.000 gospodinjstev. Z njo bi povečali delež pridobljene električne energije iz obnovljivih virov, dosegli trajnostno in konkurenčno oskrbo, povečali diverzifikacijo virov pri proizvodnji električne energije ter zmanjšali izpuste toplogrednih plinov v ozračje.
