Na pobudo raziskovalcev stekla in številnih mednarodnih organizacij ter muzejev so Združeni narodi letošnje leto razglasili za leto stekla. Slovenski muzeji se tej pobudi pridružujejo z različnim razstavami, med njimi je tudi Mestni muzej Ljubljana, kjer si je mogoče do osmega maja ogledati razstavo Krhko bogastvo iz emonskih grobov: Rimske steklene posode z Dunajske ceste. Te so našli ob lanski prenovi Dunajske, ki tako kot vsaka gradnja v Ljubljani, ki poteka na območju nekdanjega rimskega mesta, odpre novo polje arheoloških raziskav. Na podlagi teh tako po besedah arheologa Marka Srake iz Skupine Stik, ki je bil terenski vodja izkopavanj na Dunajski cesti, Emono že zelo dobro poznamo. »Vemo, kje je bilo mesto, kje so bili obrambni jarki in obzidje, kje so potekale rimske ulice in objekti. Prav tako zelo dobro poznamo vsa emonska grobišča. Več kot 3000 že dokumentiranih grobov Emono uvršča med rimska mesta z največ odkritimi grobovi v imperiju,« pojasnjuje arheolog, ki je bil pri odkritju skoraj 400 rimskih grobov v Ljubljani. A ne glede na to vsako od odkritij prinese novo vznemirjenje, kar vsekakor velja za izkopavanja ob Dunajski, kjer so na izjemno bogatem najdišču med Livarsko in Trstenjakovo ulico našli 41 grobov iz druge polovice prvega in iz drugega stoletja, med temi je bilo 40 grobov žganih, eden pa je bil otroški skeletni. Poleg dragocenega steklenega posodja so v njih odkrili še druge osebne predmete pokojnikov. »Ob hrani in pijači so Rimljani za varen prehod čez liminalno reko iz enega stanja v drugo pokojniku v grob navadno dali kovanec. Kar je spremljal še kak osebni predmet, lahko tudi orodje ali orožje,« pripoveduje kustosinja za antiko iz Mestnega muzeja Ljubljana Bernarda Županek.
Na Dunajski so odkrili tudi dve iz kamna narejeni grobni skrinji, pepelnici, ena je bila uničena, druga popolnoma ohranjena s steklenimi predmeti, ti so poleg ostalih na ogled na razstavi v Mestnem muzeju. Na bogatem najdišču so bili eno od presenečenj tudi temelji grobnih parcel in nagrobni kamen z napisom, ki omenja Gaja Semonija Diligensa (Marljivega). »Izkopavanja so potrdila, da so imeli v Emoni grobne parcele, razdeljene med posamezne družine, podobno kot to poznamo danes,« pojasnjuje Županekova. Odkritje nagrobnega kamna na arheološkem najdišču pa je bilo navdušujoče predvsem zato, ker je bil nagrobnik v izvorni legi – tega v Ljubljani do zdaj niso našli pogosto, saj so nagrobne kamne v preteklosti pogosto uporabili za gradnjo hiš in cerkev.
Razvoj znanosti prinaša novo znanje in uganke
»Dobro izkopan arheološki teren ponuja veliko podatkov. Arheologi so vse boljši in natančnejši, kar pa ne prinaša samo novega znanja, temveč tudi nova vprašanja,« pojasnjuje kustosinja za arheologijo. Tako kot to velja za imenitno modro stekleno posodo z barvnimi lisami, ki so jo našli na Dunajski in je bila polna majhnih polžkov talne vrste, ki se včasih pojavlja na arheoloških najdiščih. Arheologi v zadnjih letih odkrijejo tudi vse več ostalin pogrebnih obredov. »Rimljani so imeli dva praznika, posvečena pokojnikom, in običaj je bil, da so svojim umrlim na grob nesli hrano in pijačo. Dobra izkopavanja prinesejo tudi ostaline teh dogodkov,« še pripoveduje Bernarda Županek. Z razvojem fizične antropologije so vse natančnejše tudi analize človeških kostnih ostankov. Poleg človeških so na najdiščih lahko tudi živalske kosti, ostale od kosov mesa, s katerimi so Rimljani pokojnika pospremili v svet umrlih.
Bogato stekleno emonsko posodje
»V prvem in drugem stoletju je bil v Emoni zelo pogost običaj, da so v grobove pridajali tudi steklo. Gre za italsko navado, ki so jo sem prinesle družine, preseljene iz severne Italije,« najdbo ob Dunajski cesti pojasnjuje Bernarda Županek. Steklo je kot prva umetna masa, ki so jo izdelovali že Egipčani, v širšo uporabo prišlo šele v rimskem času, natančneje v prvem stoletju, ko se pojavi tehnika pihanja. Ta je prinesla pravo revolucijo, saj je omogočila množičnejšo produkcijo. Vendar kakovostno stekleno posodje kljub temu ni bilo prav poceni, njegovo ceno je višala še krhkost materiala in je tako bilo na dosegu srednjemu in višjemu razredu. Poleg namiznega posodja so steklo v rimskem času uporabljali še za okna, žetone za namizne igre, frnikole in balzamarije, namenjene hranjenju dišav.
Največ pozornosti med bogatim in dobro ohranjenim emonskim steklom, odkritim na Dunajski cesti, vzbuja imenitna posoda iz modrega stekla z barvnimi lisami. Očiščena močno pritrjene zemeljske skorje je z drugim odkritim steklom na ogled na razstavi.
