Leta 2033 se bo končalo javno-zasebno partnerstvo, iz katerega izhaja storitev Bicikelj. Na občini so sporočili, da je pogodbena zahteva o številu postajališč izpolnjena. Nadaljnja razširitev mreže bo odvisna od morebitnih zasebnih pobud.
Letošnjega maja je minilo dvanajst let, odkar je podjetje Europlakat v Ljubljani začelo izvajati storitve izposoje koles Bicikelj v okviru javno-zasebnega partnerstva z mestno občino Ljubljana. Široko sprejet program se je s prvotnih 30 postajališč razširil na 84 postajališč, obsega pa že vse mestne četrti Ljubljane z izjemo Sostrega. Lani so našteli že več kot milijon in pol izposoj, trenutno je aktivnih skoraj 60.000 uporabnikov. V dvanajstih letih obstoja je storitev uporabilo okoli 280.000 ljudi, kolikor je v teh letih registriranih uporabnikov. Da je program postal nepogrešljiv del javnega življenja, je razvidno iz številnih pobud za ureditev dodatnih postajališč, ki jih Ljubljančani redno naslavljajo na portalu pobude meščanov.
Z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet so občane presenetili z odgovorom, da je javna širitev sistema Bicikelj končana in da ne sprejemajo novih predlogov, z izjemo ureditve dveh dodatnih postajališč na Dolenjski cesti, predvidoma po prenovi ceste prihodnje leto. To bosta zadnji postajališči, ki sta predvideni znotraj dogovora z izvajalcem storitve, so še dodali na občini. »Se bo pa mreža postajališč predvidoma širila v sodelovanju Europlakata z zasebnimi podjetji,« so še sporočili.
Od obstoječih 84 postaj jih je že zdaj dvanajst nastalo na zasebno pobudo, ko podjetja plačajo postavitev in vzdrževanje postajališča. Tak primer so recimo tri postaje v BTC in postajališče pri Ikei. Pogodba, sklenjena med občino in Europlakatom, velja do leta 2033.
Kaj pa po izteku pogodbe?
Z dodatki k pogodbi je za obdobje trajanja projekta občina Europlakatu zagotovila uporabo 220 obcestnih plakatov, 140 velikih svetlobnih vitrin in 80 malih svetlobnih vitrin. »O vzdrževanju sistema po letu 2033 in morebitnem podaljšanju pogodbe se bomo odločali kasneje, ko bo rok izteka pogodbe bliže,« so sporočili z občine. Do zaključka redakcije nam ni uspelo dobiti vpogleda v pogodbo med občino in Europlakatom, da bi preverili, kaj se zgodi s sistemom mestnih koles po izteku pogodbe. Europlakat je lani z mestno občino Maribor začel podoben projekt izposoje koles Mbajk. V nasprotju z ljubljansko je mariborska pogodba javno dostopna. V njej piše, da v primeru prenehanja pogodbe sistem izposoje koles ostane last zasebnega partnerja, ki je prav tako dolžan vzpostaviti prvotno stanje na postajališčih.
Prava stvar na ne najbolj pravi način
Izposoja koles pa je z leti delovanja postala vsakodnevni način mobilnosti Ljubljančanov. Luka Mladenovič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije meni, da je sistem Bicikelj v mestu dobro sprejet in s stališča uporabnika dobro upravljan. Je pa kritičen zaradi netransparentne izvedbe. »Projekt trpi za istimi težavami kot mnoge stvari v mestu. Torej da so izpeljane prave stvari na ne najbolj pravi način. Sistem javno-zasebnega partnerstva, ki je bil vzpostavljen za razvoj sistema, je netransparenten,« je izpostavil. »Podatki o tem, koliko je stala vzpostavitev in koliko stane vzdrževanje sistema, v javnost ne pridejo. Znano je le to, da mesto svoj vložek odtehta z oddajo oglasnih površin podjetju, ki sistem upravlja.« Mladenovič pa je kritičen, da ni raziskav, s katerimi bi ocenili, koliko, če sploh, je program pripomogel k zmanjšanju prometa v mestu.
Nepremišljen projekt?
Predvideva, da je velik delež poti, ki so opravljene z Bicikljem, takih, ki bi jih uporabniki verjetno prehodili, in kot tak program verjetno ne deluje kot alternativa avtomobilu. Prav tako ni jasno, kako se projekt umešča v širšo vizijo mobilnosti mesta, še posebej v navezavi z drugimi oblikami javnega prevoza. »Nikoli ni bil javno predstavljen načrt širitve za prihodnost.« Dodaja, da je recimo v Barceloni zasebni partner dolžan poročati ne le o številu izposoj, ampak tudi o kakovosti storitve: »Podjetje tam natančno spremlja, koliko postajališč je prepolnih oziroma praznih koliko časa, in o tem tudi javno poroča.« Kot je že pred časom ugotovil preiskovalni portal Pod črto, Europlakat ne razpolaga s podatki o prezasedenosti, tako da ne more ocenjevati zasedenosti posameznih postajališč in ustrezno prilagajati storitev. Mladenovič še opozarja, da razen podatkov, ki jih občasno objavi Europlakat, ni drugih študij o kvaliteti storitve in vplivu na mestni promet.
Preberite še: #komentar Razmislek o evoluciji sistema Bicikelj
