Mestna občina Ljubljana je na pobude občanov, naj ukrepa proti domnevno nelegalnim oglaševalskim objektom v mestu, že dalj časa odgovarjala, da se bodo leta 2023 lotili usmerjenega nadzora na področju oglaševanja. Vodja občinskega inšpektorata Barbara Barle je včeraj napovedala, da bodo nadzore začeli opravljati 3. januarja in da bodo preverjali oglaševalske objekte tako na javnih kot na zasebnih zemljiščih. Najprej se bodo osredotočili na mestne vpadnice, nato pa bodo nadzor opravljali še po karejih znotraj četrtnih skupnostih, je dejala Barletova.
Vodja inšpektorata je lastnike oglaševalskih objektov pozvala, naj pripravijo vso dokumentacijo, s katero lahko dokažejo zakonitost posameznega objekta. »Če papirjev nimajo, pa naj sami odstranijo objekte, ker bo to mnogo cenejše,« je pristavil ljubljanski župan Zoran Janković. Če nelegalno postavljenih oglaševalskih panojev in drugih objektov lastniki ne bodo sami odstranili, bodo to v skrajnem primeru namesto njih storile občinske službe in terjale povračilo stroškov.
Barletova je ocenila, da stroški odstranitve variirajo glede na način postavitve oglaševalskega objekta, a po njihovih izkušnjah znašajo od 500 do 1000 evrov. Lastnike nelegalno postavljenih objektov čaka še kazen od 1000 do 10.000 evrov. Če lastnik ne bo izvršil odločbe inšpektorata in sam odstranil objekta, bo inšpektorat zahteval zaznambo črne gradnje v zemljiški knjigi, inšpekcijski zavezanec pa bo moral poravnati še plačilni nalog zaradi neizvršitve odločbe. Pravne osebe to lahko stane dodatnih 1500 evrov, njihovo odgovorno osebo 500 evrov, fizična oseba pa bi prav tako morala plačati 500 evrov, je navedla Barletova. Janković je prepričan, da bo vsaj 30 odstotkov lastnikov nelegalno postavljenih oglaševalskih objektov slednje odstranilo samoiniciativno. »Problem bodo ti veliki, ki so petnajst ali dvajset let imeli svoje označbe brez soglasja, brez pogodbe, in so zato lahko bili cenejši,« je dejal Janković.
Po ocenah župana okoli 7000 oglasnih objektov nelegalnih
Občinski popis iz leta 2020 kaže, da je v prestolnici okoli 10.000 oglaševalskih objektov. Na vprašanje, koliko od teh naj bi bilo nelegalnih, Barletova ni želela ugibati. Je pa Janković hitro navrgel, da bi jih utegnilo biti okoli 7000. »Glede na prezasičenost upam, da jih je 7000, in da se teh rešimo,« je dodala Barletova.
V teh postopkih bo inšpekcijski zavezanec lastnik oglaševalskega objekta. Če lastnika ne bodo mogli identificirati, bodo postopek vodili zoper lastnika zemljišča, na katerem se stoji konkreten oglaševalski objekt. Ravno zato namerava inšpektorat aktivno vključiti tudi lastnike zemljišč. »Izkazalo se je, da veliko oglaševalcev ni plačevalo niti lastnikom zemljišč. To so začeli šele, ko smo mi uvedli inšpekcijski postopek,« je omenila Barletova.
Z izvedbo nadzorov se bosta ukvarjala dva zaposlena na občini, a Barletova pričakuje, da bo na začetku treba vključiti dodatne ljudi. Inšpektorji namreč ne bodo imeli veliko dela samo zaradi števila oglaševalskih površin, temveč tudi zato, ker bodo za vsak objekt morali ugotoviti, kdaj je bil postavljen in ali je imel vsa potrebna dovoljenja oziroma soglasja. Poleg tega bodo preverjati upoštevanje različnih predpisov. Za oglaševalske objekte v območju varovalnega pasa občinske ceste bodo morali recimo ugotoviti, ali je oglaševalec pridobil soglasje oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. Pri nekaterih bodo morali ugotavljati, ali je oglaševalski objekt postavljen skladno z v občinskem prostorskem načrtu določenimi točkovnimi lokacijami za oglaševanje. Pri točkovnih lokacijah, ki so zarisane na občinskih zemljiščih, bodo morali preveriti tudi, ali je oglaševalec pridobil dovoljenje občine. V nekaterih primerih bodo morali preveriti še, ali je oglaševalec pridobil soglasja drugih ustanov, recimo zavoda za varstvo kulturne dediščine, zavoda za varstvo narave, direkcije za vode in podobno. »Za vsak objekt veljajo druge zakonitosti in obravnavati bomo morali enega po enega,« je pojasnila Barletova.
»Na splošno
je oglaševanja preveč«
»Sliši se dobro,« je napoved občinske inšpekcije komentiral Robert Hočevar iz civilne iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. Po njegovih besedah je Ljubljana z oglaševalskimi objekti onesnažena skoraj tako kot mesta v Bolgariji in Romuniji. »Na splošno je oglaševanja preveč. V zahodni Evropi ni tako. V Ljubljani se postaviš v križišče in s tiste točke vidiš tudi deset oglasnih panojev, v tujini pa mogoče enega, dva,« je povedal Hočevar, ki ocenjuje, da je v prestolnici gostota reklamnih panojev na prebivalca zelo visoka.
Hočevar je tudi sam v zadnjem letu na občino naslovil več pobud za odstranitev oglaševalskih objektov, a je tudi on dobival odgovore, da bo inšpektorat akcijo izvedel v letu 2023. »Upam, da bodo v nadzor vključili tudi moje prijave,« je dejal Hočevar. Ob tem je poudaril, da utegne biti javnost, ki je občutljiva za gostoto oglaševalskih objektov, nezadovoljna s končnim izkupičkom. »Mislim, da bo kar veliko oglasov, ki se nam zdijo sporni, ostalo, ker imajo soglasje občine,« je zaključil Hočevar. V preteklosti je bilo recimo precej pripomb na širjenje svetlobnih panojev v središču mesta in na prenovljeni Dunajski oziroma Tržaški cesti. Postavitev teh je občina družbi Europlakat dovolila v zameno za širitev mreže postajališč za izposojo mestnih koles Bicikelj.
