Novo mesto. »Paliativna oskrba je ena temeljnih človekovih pravic, zato bi morali imeti dostop do nje vsi neozdravljivo bolni, ki jo potrebujejo in želijo. Paliativna oskrba pomeni korak naprej, korak k boljši kvaliteti življenja tako posameznika kot okolice.« To je osnovno vodilo partnerjev, ki na Dolenjskem skupaj snujejo projekt Integrirana mreža paliativne oskrbe in nevladnih organizacij 2022–2023. Kot je dejala direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto Milena Kramar Zupan, je osnovni namen vzpostavitev celovite oskrbe umirajočih bolnikov, torej povezovanje ključnih deležnikov ter izobraževanje in ozaveščanje tako strokovne kot laične javnosti o paliativi. Pri projektu, ki je sofinanciran iz evropskih in državnih sredstev, poleg bolnišnice kot vodilnega partnerja sodelujejo še novomeška enota slovenskega društva Hospic, območno združenje Rdečega križa, novomeška fakulteta za zdravstvene vede ter Razvojni center Novo mesto.

Bolijo tudi duša, srce, osamljenost

»Ni dovolj zgolj zdravstvena oskrba bolnikov v njihovem zadnjem obdobju življenja, ampak je potrebna tudi duhovna, socialna in psihološka, torej integrirana mreža,« je pojasnila Kramar-Zupanova. Vsak izmed deležnikov ima pri projektu svojo vlogo. Vloga bolnišnice je poskrbeti za zdravstveno oskrbo, vloga preostalih pa predvsem ozaveščati, seznanjati, prihajati na teren z duhovno, psihološko, socialno pomočjo tako umirajočim kot svojcem. »Marsikateremu umirajočemu že to, da ga nekdo vsak dan eno uro zgolj drži za roko in je prisoten, veliko pomeni. Tako želimo s projektom pokazati, da ni dovolj le zdravstvena oskrba, torej poskrbeti, da ne boli, ampak da bolijo tudi duša, srce, osamljenost. Želimo torej celovito pomagati umirajočemu. Živimo v potrošniško naravnani družbi. Kako razvita in humana je ta družba, se bo pokazalo prav v tem, koliko nam je mar za umirajoče, kako se bomo soočali s stigmo smrti,« dodaja Kramar-Zupanova. V ta namen naj bi prihodnje leto po prenovi več kot sto let stare stavbe nekdanje interne bolnišnice, v kateri bodo uredili negovalno bolnišnico s sedemdesetimi posteljami, sedem do deset postelj namenili paliativni oskrbi.

Kot pravi Jani Kramar, ki kot prostovoljec v novomeški enoti društva Hospic že devet let spremlja umirajoče, je za medicinski del paliativne oskrbe pri nas izjemno dobro poskrbljeno. »Zatakne pa se v tistem nemerljivem delu, kjer ni kemičnih formul ali predpisanega odmerka. Zatakne se, ker smo pozabili na tisto, kar so naši predniki že počeli. Da lahko rečemo, da je bila smrt lepa, morajo biti izpolnjeni trije pogoje: bolnika ne sme boleti, ne sme biti žejen in ne sme biti sam. Za ta tretji del poskrbimo mi.« Največje zadovoljstvo, ki ga človek pri tem delu občuti, je, kot pravi, hvaležnost tako umirajočih kot svojcev. »Ko smo nekoč spremljali tridesetletnega neozdravljivo bolnega gospoda, je bilo treba ob njem nekako zdržati še tisti zadnji dve uri. In največje zadovoljstvo je bilo, ko so se solze žalosti ob umrlem pri svojcih spremenile v solze olajšanja in ponosa, ker so z našo pomočjo ostali z njim do konca.«

Mobilni paliativni tim
tudi na Dolenjskem

Projekt gre z roko v roki z mobilno paliativno enoto za oskrbo neozdravljivo bolnih in umirajočih, ki v novomeški bolnišnici deluje od lanskega septembra. Enota deluje tako, da ko koordinator mobilnega paliativnega tima prevzame klic, se glede na izražene potrebe odloči, koga bo poslal na obisk, torej ali zgolj zdravnika ali pa morda tudi sestro, pojasnjuje zdravnica v mobilnem paliativnem timu novomeške bolnišnice Petra Gornik. »Potrebe pacientov pa so seveda različne, nekateri potrebujejo zgolj zdravstveno oskrbo, drugi več psihološke oskrbe, zato je prav, da ustrezno usposobljeni izvajalci pokrivajo vsak svoje področje pri oskrbi paliativnega bolnika. In ravno za to gre pri omenjenem projektu, da se strukture med seboj povežemo, zdravstvo, psihološka podpora in socialna podpora, ter bolniku damo tisto, kar dejansko potrebuje. Moramo vedeti, da je paliativna oskrba sestavljena iz štirih glavnih področij, to so duhovna, psihološka, socialna in zdravstvena oskrba. In če želimo kakovostno paliativo, moramo stopiti skupaj, kajti le povezani lahko zagotovimo celostno oskrbo.« 

Priporočamo