Objavljeno javno naročilo za izbor izvajalca gradnje polnega priključka iz predora Šentvid na Celovško cesto kaže, da bo Družba za avtoceste (Dars) še letos začela ta dolgo načrtovani projekt. Ko bo polni priključek zgrajen, bodo vozila s Celovške v smeri proti Gorenjski lahko zavijala tudi levo v predor, vozila iz predora pa bodo po novem lahko zavijala desno na Celovško v smeri proti središču prestolnice. Sočasno z gradnjo priključka bo Dars razširil tudi odsek Celovške ceste med križiščema s Šentviško in Kosmačevo ulico.
Gradbinci imajo do 10. maja čas za oddajo ponudb. Ker gre za tako imenovani odprti postopek javnega naročanja, pogajanja o ceni naročenih del niso predvidena. Kdaj točno se bo gradnja začela, je v tem trenutku nehvaležno napovedovati, saj je to odvisno od višine ponudbenih cen in navsezadnje tudi od tega, ali bo kateri od neizbranih ponudnikov vložil revizijski zahtevek.
Na Darsu so že lani poleti poudarili, da bo gradnja polnega priključka zelo zahteven projekt, »saj bomo morali dela na tem prometno zelo obremenjenem odseku izvesti pod prometom, zaradi česar se bo gradnja izvajala dlje in v več fazah. To pa pomeni, da se bosta morali temu prilagajati tudi začasna prometna signalizacija in postavitev zapor, na kar bodo morali biti pozorni tudi vozniki.« Skoraj 91 odstotkov stroškov projekta bo financiral Dars, preostanek pa direkcija za infrastrukturo, je razvidno iz razpisne dokumentacije.
Da imajo v rokah končno pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo polnega priključka, so z Darsa sporočil lani spomladi. Pridobivanje dovoljenja je bilo zaradi pritožb dolgotrajno in težavno. Dars je v preteklih letih sicer že dvakrat pridobil gradbeno dovoljenje, a je bilo obakrat razveljavljeno zaradi upravnih sporov, ki so jih sprožili dediči lastnika enega od zemljišč, ki jih je Dars potreboval za izvedbo polnega priključka.
Skoraj 16 let od odprtja predora
Javnost si je gradnjo šentviškega predora zapomnila predvsem po podražitvah in odpadanju protipožarnega ometa po odprtju predora, toda to niso bile edine sporne točke v zgodovini tega projekta. Po podatkih na spletni strani Darsa se je gradnja šentviškega predora začela decembra 2004, a z gradbenim dovoljenjem za dvopasovni dvocevni predor z zgolj polovičnim priključkom na Celovško cesto. Skladno s tem gradbenim dovoljenjem bi vozila v Šentvidu lahko zgolj zapustila avtocesto. Toda še pred začetkom gradnje so se pojavile ideje o gradnji polnega priključka. Ta naj bi bil potreben zaradi dodatnega prometa, ki bi bil posledica gradnje stanovanjskih sosesk Stanežiče, Brod in Škofovi zavodi, je razvidno s spletne strani Darsa. Mimogrede, nobena od omenjenih sosesk še ni zgrajena. Še več, zanje še niso niti sprejeti podrobni prostorski načrti.
Pri iskanju alternativne rešitve se je nato ponovno preverjala varianta gradnje polnega priključka, ki so jo, tako Dars na svoji spletni strani, številne študije ovrednotile kot najoptimalnejšo s prometno-ekonomskega vidika in ker bi bolje reševala prometne razmere na severozahodnem delu Ljubljane. Leta 2005, ko je že potekala gradnja dvopasovnega predora, so nato zaprosili za dopolnitev gradbenega dovoljenja, ki bi omogočalo izvedbo tripasovnega predora s priključnimi predorskimi cevmi.
Negativno mnenje
računskega sodišča
Računsko sodišče je v času, ko ga je vodil Igor Šoltes, preverilo pravilnost poslovanja ministrstev za promet, za okolje in prostor ter Darsa v obdobju med letoma 2004 in 2007. Tako ministrstvoma kot Darsu je računsko sodišče takrat izreklo negativno mnenje, ker je pri vseh treh ugotovilo nepravilnosti, ki so bile v pomembnem neskladju s takrat veljavnimi predpisi. Po oceni računskega sodišča vpleteni niso dokazali upravičenosti spremembe polovičnega priključka v polnega. Ministrstvu za okolje in prostor je računsko sodišče očitalo, da je kršilo uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze, ker je omogočilo spremembo in dopolnitev gradbenega dovoljenja, še preden je bil ustrezno spremenjen lokacijski načrt. Zaradi tega se je gradnja predora v novi različici lahko začela, še preden je bila ta različica sploh umeščena v prostor, je opozorilo računsko sodišče. Ministrstvo za promet je po oceni računskega sodišča pomanjkljivo nadziralo Dars. Slednji pa je po ugotovitvah računskega sodišča kršil predpise o javnem naročanju.
