V knežjem mestu so predlog občinskega prostorskega načrta (OPN) že lansko jeseni poslali 40 nosilcem urejanja prostora. »Polovica je nanj podala pozitivno mnenje, Direkcija RS za vode (DRSV), vezano na poplavno varnost, pa negativno. Hidrologija porečja Savinje se je močno spremenila, poplavne karte so še v izdelavi, zato intenzivno iščemo rešitev, ki bo ustrezna tako za poplavno varnost kot prostorski razvoj,« je v začetku letošnjega leta dejal celjski župan Matija Kovač, ki je upal, da bo OPN po najbolj optimistični varianti vendarle pripravljen na obravnavo v občinskem svetu v prvi polovici letošnjega leta. A to se ne bo zgodilo, saj vseh potrebnih mnenj še vedno ni, poleg DRSV pa je negativno mnenje dalo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Tako se namera znova odmika v prihodnost. »Do zdaj smo prejeli 26 pozitivnih mnenj, dve negativni, na 12 mnenj še čakamo. Z obema institucijama, ki sta dali negativno mnenje, pa intenzivno usklajujemo vsebino predloga OPN in obseg dodatno zahtevanih strokovnih podlag,« je povedal župan Kovač.
MKGP je izdalo negativno mnenje, ker zahteva zmanjšanje površin, ki bi se jim namenska raba iz kmetijskih spremenila v stavbna zemljišča. »To mnenje je v nasprotju s stališčem, ki ga je ministrstvo podalo leta 2021 in na podlagi katerega so bile vodene aktivnosti za pripravo osnutka OPN za javno razgrnitev. Sprememba stališča v tej fazi postopka predstavlja oviro za realizacijo tako strateških pobud, ki so ključne za razvoj občine, kot tudi zasebnih. Zdaj iščemo kompromis, ki bi omogočil, da bi v načrtu ohranili čim več zemljišč, ki jih potrebujemo za urbano rabo,« pojasnjuje Kovač.
Težave z DRSV zaradi
nove hidrologije
Veliko bolj kompleksno je negativno mnenje DRSV, ki se nanaša na spremembo hidrologije. Predlog OPN je bil v obdobju do leta 2023 izdelan na podlagi poplavnih kart, ki jih je naročila in plačala Mestna občina Celje, recenzirala pa DRSV. »Te karte so temeljile na hidrologiji iz leta 1994, ki je veljala vse do lani, ko je bil OPN javno razgrnjen in podprt s strokovnimi podlagami. Trenutno pa DRSV ne soglaša s predlogi, ki jih vsebuje OPN, zato iščemo kompromis, da bi bil načrt sprejemljiv. DRSV je pridobila novo hidrologijo, novih poplavnih kart pa še nimajo. Kljub temu od nas zahtevajo, da jih vključimo kot nov vhodni podatek, kar pomeni, da bi morali cel OPN izdelati na novo. Za nas je to nedopustno, saj gre za nov vhodni podatek v postopku, ki je bil začet na podlagi druge zakonodaje,« je opisal težavo župan Kovač. Prav tako se mu zdi nesprejemljivo, da se v tej fazi postopka pojavljajo zahteve po novih strokovnih presojah, zato je občina pridobila tudi pravno mnenje, ki takšno prakso zavrača. »Vse napore vlagamo v to, da bi pridobili mnenja tistih nosilcev urejanja prostora, ki ga še niso podali, in se usklajujemo s tistimi, ki terjajo dopolnitev.«
Usklajevanja zajemajo tako tekstualni kot tudi grafični del OPN, vključno s pobudami za spremembo namenske rabe zemljišč, ki so že bile javno razgrnjene. »Šele, ko bomo prejeli vsa pozitivna mnenja, bo predlog OPN poslan v obravnavo in sprejem mestnemu svetu,« je razložil župan postopek sprejemanja tega pomembnega dokumenta, ki v celjski občini traja že dolgih 16 let in je zato unikum v Sloveniji. Kljub temu na občini upajo, da bo OPN sprejet še letos, a le v primeru, da ne bo treba izdelovati novih poplavnih kart.
Župan je ob tem spomnil na sistemski problem, ki se nanaša na prostorski razvoj občin nasploh. Občine namreč nimajo nikakršnega pravnega varstva zoper nosilce urejanja prostora, tako ministrstva kot sosednje občine in zasebne deležnike, kot so denimo ponudniki IKT-storitev. »Ti lahko v svojih mnenjih zahtevajo kar koli, občina pa se na to ne more formalno pritožiti. Zaradi tega se postopki vlečejo leta, rešitev pa ni,« sklene Kovač.
