Na eni strani imamo torej na papirju izredno kompetentno direktorico, na drugi strani pa milo rečeno kaotične razmere v zdravstvenem domu. Novembra so v Polju zaradi odhodov in dolgotrajnih bolniških izgubili vseh osem zdravnikov družinske medicine, zaradi česar so morali paciente preusmeriti na Fužine, kjer razmere prav tako niso rožnate, saj so letos tam tri zdravnice dale odpoved, dve sta na dolgotrajni bolniški, ena pa se je upokojila. Z vsakim odhodom zdravnika družinske medicine je sistem bolj ranljiv in vsak nepredvidljiv dogodek ga lahko zamaje, je pred kratkim opozorila strokovna direktorica Tea Stegne Ignjatovič. Da se sistem močno maje že nekaj časa, ni nobenega dvoma, bolj je na mestu vprašanje, ali ni že dokončno kapituliral.
Konflikt z ministrom
Odgovornost za nastalo situacijo, ko naj bi brez osebnega zdravnika ostalo več kot 30.000 pacientov, je s frontalnim napadom zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan pripisal Poplas-Susičevi. »Ob njenem imenovanju (aprila 2021, op. a.) so predstojniška mesta zapustili vsi zdravniki razen vodje enote nujne medicinske pomoči, v prvih mesecih so položaje zapustili še vodja kadrovske službe, vsi zaposleni za investicijsko vzdrževanje, praktično vsi informatiki, zelo veliko odpovedi je bilo med srednjimi in diplomiranimi medicinskimi sestrami,« je izpostavil Bešič Loredan, ki je ob tem napovedal upravni nadzor ZD Ljubljana in zasebnega zdravstvenega zavoda Multimedicus s koncesijo ljubljanske občine, ki je v lasti Poplas-Susičeve. Ta zavod je po navedbah ministra samo v letošnjem letu iz zdravstvene blagajne prejel skoraj 240.000 evrov, kar je 20 odstotkov več kot lani, prihodki so se mu od leta 2018 podvojili. Ob obilici dela v ljubljanskem zdravstvenem domu in poučevanju na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin je Poplas-Susičeva še vedno 20-odstotno zaposlena tudi v svojem zavodu, kar naj bi počela, da lahko ohrani zdravniško licenco.
Na očitke Bešiča Loredana se je odzvala s sporočilom za javnost, v katerem je navedla, da je ministru večkrat pojasnila razmere, a je ta kljub temu na novinarski konferenci navajal več netočnosti, tako glede števila odpovedi kakor števila pacientov brez osebnega zdravnika, ki se po njihovih ocenah, če upoštevamo samo Ljubljančane, giblje med 13.000 in 15.000. Bešič Loredan naj bi torej namerno zavajal, še bolj pa je zgodbo začinil z izjavo, da ga je ljubljanski župan Zoran Janković prijazno opozoril, naj ZD Ljubljana in tamkajšnjo direktorico pusti pri miru. Odnosi med občino in ministrstvom za zdravje so torej napeti, vsaka stran pa za nastalo situacijo poskuša odgovornost čim bolj prevaliti na drugo.
Zato je še toliko bolj na mestu vprašanje, koliko odgovornosti za kritične razmere nosi Poplas-Susičeva. Simona Repar Bornšek, nekdanja predstojnica enote ZD Ljubljana Vič - Rudnik, je opozorila, da je bil nekoč ljubljanski zdravstveni dom zgled za druge, saj so bili pogoji za delo in odnosi med zaposlenimi dobri, zato so si mladi želeli delati tam, danes pa odhajajo v druge zdravstvene domove. »To kaže, da tukaj ni vse v najlepšem redu,« je za N1 povedala zdravnica in ob tem opozorila, da je občina nedavno razpisala pet koncesij, kar bi lahko pomenilo, da bodo te koncesije prevzeli zdravniki, ki zdaj še delajo v ZD Ljubljana. Ob tem je zanimivo, da je Repar-Bornškova osebna zdravnica župana Jankovića, ki za Poplas-Susičevo pravi, da je odlična direktorica in izvrstna zdravnica.
Zahtevna in neizprosna
Zdravnik, ki je pred časom tako kot mnogi drugi zapustil ZD Ljubljana in odšel h koncesionarju, nam je povedal, da za kadrovske razmere ni mogoče kriviti samo direktorice, a dodal, da k umirjanju razmer ni pripomogla – prej nasprotno. »Je izjemno strokovna in inteligentna, a tudi zelo zahtevna in neizprosna. In mnogi ob že tako zaostrenih razmerah tega niso hoteli več prenašati,« nam je povedal. Pri tem opozarja, da njene vloge ne moremo presojati ločeno od vodstva občine in zapuščine prejšnjega direktorja Rudija Dolšaka. Ti so po njegovem mnenju iz ZD Ljubljana res ustvarili najboljši zdravstveni zavod v državi, a ne po kriterijih zadovoljstva pacientov ali zaposlenih, temveč poslovanja. Ta opazka je zgovorna, saj je bilo prav pozitivno poslovanje eden od argumentov, ki jih je v bran Poplas-Susičeve navajal Janković.
Druga Jankovićeva mantra je, da je bila leta 2014 Poplas-Susičeva razglašena za evropsko zdravnico leta. Priznanj in dosežkov ji tako na akademskem kot praktičnem področju res ne manjka. Po diplomi in specializaciji iz družinske medicine je ob delu v ZD Šentvid nadaljevala izobraževanje in leta 2006 doktorirala. Napredovala je tako v kolektivu ZD Ljubljana, kjer je do leta 2009 postala predstojnica šentviške enote, kot v akademski sferi, saj je leta 2009 postala docentka. Ob množici funkcij je sodelovala v številnih komisijah in svetih, verjetno najvidnejša pa je njena vloga pri vzpostavljanju referenčnih ambulant družinske medicine. Tudi v naslednjem desetletju je šla njena pot le še navzgor. Leta 2011 je postala strokovna direktorica ZD Ljubljana, kar je funkcija, ki jo je opravljala do leta 2016. V uradnem življenjepisu nato med letoma 2017 in 2020 zeva luknja, kar sovpada z delovanjem zasebnega zavoda Multimedicus, ki mu je ljubljanska občina takrat podelila koncesijo. S tem je v teh dneh povezanih največ pomislekov, saj se kot direktorica zdravstvenega doma po eni strani ubada s problemom odhodov zdravnikov v koncesionarske vode, po drugi strani pa njen zavod v teh vodah prosperira. Po podatkih erarja doslej ni dobil le dobrih 800 tisočakov iz zdravstvene blagajne, temveč tudi 40 tisočakov ljubljanske občine in celo 2600 evrov od ZD Ljubljana, od katerega po navedbah ministra Bešiča Loredana najema laboratorijske storitve in IT-podporo po zelo ugodni ceni.
Kaj bo pokazal upravni nadzor v Multimedicusu in ZD Ljubljana, naj bi bilo znano sredi januarja, a ta zgodba kot še mnoge druge odpira vprašanje, ali je reševanje kaotičnih razmer v zdravstvu smiselno prepuščati zgolj zdravniški eliti. Njen del je gotovo tudi Poplas-Susičeva, ki je v intervjuju za vodiško občinsko glasilo simpatično povedala, da je bila vedno njena največja želja, da bi bila zdravnica na vasi. V enem od piarovskih portretov lahko o njej preberemo tudi, da jo odlikuje dober smisel za humor.
