Celjani na obljubljeno sanacijo starih okoljskih bremen, ki so posledica večdesetletne proizvodnje praženja in talilnice cinkove rude v Cinkarni, čakajo že tri desetletja. Vlada je prejšnji teden sprejela odlok o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju stare cinkarne, kar je dober obet za naprej, čeprav je pot do cilja še dolga. Tega se dobro zaveda tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki se je mudil v Celju, kjer so v tamkajšnjem Likovnem salonu razstavili natečajne elaborate mednarodnega bienalnega natečaja Europan 17, na katerem je sodelovala tudi celjska občina. Europan predstavlja uveljavljeno platformo za iskanje naprednih prostorskih rešitev, pohvali pa se lahko s številnimi odmevnimi projekti po vsej Evropi. »Rezultati natečaja prinašajo pomembne razmisleke glede nadaljnjih razvojnih aktivnosti za staro cinkarno, kjer si želimo izvesti urbano regeneracijo skozi postopen proces sanacije in razvoja območja. Z zahtevno nalogo se je ukvarjalo trinajst ekip iz vse Evrope, katerih elaborati so do 26. maja na ogled vsem. Med njimi je tudi zmagovalna rešitev, naslovljena Parlament Cinkarna, ki jo je izbrala mednarodna komisija, zasnovala pa ekipa arhitektov in urbanistov iz Avstrije, Španije in Nemčije,« pravi celjski župan Matija Kovač.
Rešitev je preplet narave z urbanim
Kot poudarja župan, je sprejem odloka na vladi zelo pomemben korak za nadaljnji razvoj Celja, kjer si že več desetletij prizadevajo sanirati območje na robu starega mestnega jedra. »Gre za območje v centralni poziciji, ki zaradi bremen ne more zadihati s polnimi pljuči. Z natečajem Europan pa smo dobili projektne rešitve, ki bodo strokovna podlaga za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Glede na to, da gre za razvojno pomembno območje, smo želeli rešitve iskati na karseda široki zasnovi in preizkusiti vse mogoče scenarije za čim boljšo urbano izrabo območja,« poudarja župan.
Zmagovalna rešitev Parlament Cinkarna na severnem delu lokacije predlaga možnost gostejše zazidave z različnimi tipologijami, namenjene raznolikim družbenim in razvojnim programom. Rešitev prepleta naravo z urbanim in deluje kot javni prostor, ki vključuje socialno in okoljsko raznolike perspektive za razvoj vitalne skupnosti. Južni del je zasnovan kot naravno-rekreacijsko območje ob reki s pestrim programom. Pomembna lastnost, ki so jo izpostavili snovalci rešitve, je tudi premislek o razvoju Mariborske ceste in okoliških praznih parcel. Rešitev pa upošteva tudi zahtevnost pravnega in postopkovnega okvirja, ki je potreben za razvoj tako obsežnega, kompleksnega in z onesnaženjem obremenjenega območja. Minister Kumer pa je pojasnil, da sprejeti odlok Celju prinaša sanacijo v dve fazah. Ministrstvo bo skupaj z občino najprej zagotovilo ustrezne strokovne podlage za sprejem OPPN, hkrati pa se bodo lotili pridobivanja investicijske in projektne dokumentacije. Država je za prvo fazo, vključno z investicijsko dokumentacijo in pridobitvijo integralnega gradbenega dovoljenja, že namenila dve tretjini od skupno 1,2 milijona evrov, preostanek bo primaknila celjska občina. Končanje prve faze je predvideno leta 2028, a minister upa, da bodo postopki končani v treh letih.
