Vetrna energija je povzročila političen vihar v lokalni politiki. Župani petih haloških občin soglasno nasprotujejo Vetrnemu parku Rogatec, ki bi dvema sosednjima občinama prinesla bogato državno nadomestilo in dodaten letni zaslužek na podlagi tam proizvedene energije.
Investitor Dravske elektrarne Maribor si že mesece prizadeva za pomirjajočo komunikacijo in spravljiv ton. »Z vključujočim pristopom želimo zagotoviti, da bo projekt vetrne elektrarne Rogatec prinesel koristi tako okolju kot lokalni skupnosti ter postal del trajnostne energetske prihodnosti Slovenije,« so sporočili marca, potem ko so v sodelovanju z ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP) in ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) v občinah Žetale, Rogatec in Rogaška Slatina javno predstavili študijo variant, okoljsko poročilo in predlog državnega prostorskega načrta za gradnjo Vetrnega parka Rogatec.
Županov Podlehnika, Majšperka, Vidma pri Ptuju, Cirkulan in Zavrč zagotovila Dravskih elektrarn ne prepričajo. Pritožujejo se, da so o projektu, ki je bil zagnan leta 2019 in se niti ne izvaja na njihovem območju, temveč na območju Žetal in Rogatca, preslabo obveščeni. V haloških županskih pisarnah, ki so od načrtovanega vetrnega parka oddaljene tudi 40 in več kilometrov vožnje, mu odločno nasprotujejo. Razlogi so pestri.
Motijo jih vetrnice, ki bi stale 40 kilometrov stran
»V Cirkulanah se od povsod vidi Donačka gora,« pravi tamkajšnja županja Antonija Žumbar. Da bi ob gori stale vetrnice, si ne zna predstavljati. »Če je mogoče tako poseči v okolje, se bojim, kaj bo z ostalim delom Haloz. To ni dobra popotnica,« je zaskrbljena. »Ne želimo si Haloz, ki bi bile prekrite s sončnimi in vetrnimi elektrarnami.«
Tudi ostali župani nasprotniki so postregli s podobnimi argumenti. Govorijo o »neokrnjeni naravi« in o slabitvi turističnega potenciala Haloz. Obenem so Dnevniku potarnali nad neodzivnostjo državnih institucij, mnenjedajalcev in soglasjedajalcev, ki naj bi ovirali Haložane pri zaželeni razpršeni pozidavi podeželja, gradnji kolesarskih poti čez kmetijska zemljišča ali izgradnji novih poslovno-obrtnih con. Tudi prepoved izkopavanja dravskega gramoza je moteča. Povedano drugače, država majhnim »nagaja«, močnemu državnemu investitorju pa dovoli celo gradnjo vetrnic sredi narave. »Ekonomski interes ne sme prevladati nad naravo,« je prepričan župan Sebastian Toplak, župan Podlehnika, haloške občine, skozi katero poteka podravska avtocesta A4.
Projekt Vetrni park Rogatec vključuje skupno pet vetrnic na Maceljski gori ob meji s Hrvaško: tri v Rogatcu, dve bi se vrteli na območju Žetal, transformatorsko postajo bi postavili na območju občine Rogaška Slatina. Elektrarna bi imela 35 megavatov skupne nazivne moči in bi letno proizvedla 60 gigavatnih ur električne energije, kar pokrije letne potrebe približno 15.000 gospodinjstev. Z izvedbo naložbe bi Rogatcu pripadlo 4,2 milijona evrov nadomestila, Žetale pa bi prejele 2,8 milijona. To je za njuna občinska proračuna zelo veliko denarja.
V občinah Rogatec in Žetale, kjer naj bi bil postavljen vetrni park, je ozračje vse bolj napeto. Odpor javnosti je dobil zalet po marčevskih javnih razgrnitvah projekta, ki je potekal po posameznih lokalnih skupnostih. Najbolj ga podžiga lokalni podjetnik Roman Medved. Že dlje časa si prizadeva razširiti svojo delavnico in sušilnico lesa, vendar za to ne dobi potrebnih dovoljenj. Jezi ga, ker država po njegovem prepričanju neutemeljeno zavira lokalno podjetništvo in obenem utira pot naložbi državnega podjetja. Na facebooku je zagnal skupino Za Log brez vetrnih elektrarn. V njej opozarja na domnevne negativne učinke na okolje, na hrup in spremembe krajine. Medvedova stališča odmevajo, facebook skupina pa vztrajno pridobiva nove člane. Na marčevski javni obravnavi državnega prostorskega načrta v Žetalah so njegovi pripadniki izžvižgali predstavnike MOPE in pripravljalce študij.
»Večni« župan podlegel pritisku facebooka
Župan Žetal Anton Butolen se do sedaj ni niti pozitivno niti negativno izrekel o elektrarnah, temveč poudarja, da občina nima vzvodov za zaustavitev projekta. Nevtralnost ga je stisnila v kot. Potem ko so župani sosednih pred dnevi spisali skupno izjavo proti elektrarnam, je Butolen sklenil, da bodo Žetale izstopile iz skupnih turističnih projektov Jesen v Halozah in Visit Haloze.
Tudi pritisk spletne civilne iniciative je postal vse močnejši. Od njega zahtevajo, naj v imenu občine sporoči državi, da vetrnic v Žetalah nočejo. Odziv župana je bil presenetljiv: prejšnji teden je namreč najavil predčasni odstop s položaja. Ocenil je namreč, da je vetrni projekt, za katerega je odgovorna država in ne občina, porušila zaupanje med županom Žetal, občani in župani sosednjih haloških občin. Butolen Žetalam neprofesionalno županuje že 27 let, vse od ustanovitve občine. Vmes je bil tudi državnozborski poslanec (LDS).
V Halozah bi izkoriščali geotermalno energijo
Občinski svet Žetal, ki je v preteklosti že večkrat obravnaval projekt Vetrni park Rogatec, je zdaj pripravil mnenje z desetimi pripombami. Negativno skupno mnenje bo pristojnemu ministrstvu poslala tudi uvodoma omenjena občinska peterica. »Enotno in odločno nasprotujemo nameri, da se na območju Loga v občinah Žetale in Rogatec umestijo vetrne elektrarne,« piše v njem. Razlogov nasprotovanje je sedem: trajna vizualna degradacija naravne krajine Haloz, zmanjšanje turističnega potenciala Haloz, bližina naravno zaščitenih območij in kulturne krajine, neustrezni odmiki od naselij, nezadostno vključevanje širše lokalne skupnosti, dvom v ekonomsko in energetsko upravičenost projekta in možnost izkoriščanja geotermalne energije.
»Območje Haloz ima po geoloških analizah ugoden potencial za izkoriščanje geotermalne energije, ki bi omogočala okolju prijazno pridobivanje toplote, hlajenja ali celo električne energije,« poudarja Toplak. »Zato predlagamo, da se investitor oziroma država usmeri v razvoj geotermalnih projektov, ki bi bili bistveno manj invazivni za naravno in kulturno krajino Haloz.«
Ministrstvo za naravne vire in prostor je oddajo mnenj podaljšalo do konca aprila, na pripombe bo odgovorilo v 60 dneh. Če bosta vlada in državni zbor nato sprejela državni prostorski načrt, sledi postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in presoja vplivov na okolje. Časovnica Dravskih elektrarn Maribor predvideva zagon vetrnega parka v letu 2030.
