V enega najbolj priljubljenih in sodobno urejenih kampov na Gorenjskem se je letos vrnil turizem iz časov pred koronavirusom. Kapacitete v kampu so v teh dneh polno zasedene in tudi enodnevnih obiskovalcev, ki si omislijo kopanje v tamkajšnjem naravnem bajerju, ne manjka. Pa vendar direktor Kampa Šobec Uroš Ambrožič pravi, da bi lahko vrhunec sezone pričakali še bolje pripravljeni in da so se kot destinacija premalo naučili iz mučnega covidnega obdobja, ko je turizem povsem zamrl.
Kljub vsemu so čez zimo prenovili bungalove in sanitarije ter glavna igrala na plaži nadomestili z novimi lesenimi. Kopalce odslej razveseljujejo tudi z novimi vodnimi igrali, ki so na voljo brezplačno. Zamenjali so vstopno rampo, pospešeno se ukvarjajo se z digitalizacijo. Doslej so investirali okoli 600.000 evrov, zaradi podražitve energentov pa razmišljajo tudi o energetski sanaciji oziroma postavitvi sončnih kolektorjev, ki bi omogočili samooskrbo z energijo. »Največ elektrike potrošimo v poletnih mesecih, ko je sonca največ, zato se nam zdi to najbolj smiselna poteza. Pozimi, ko v kampu ni obiskovalcev, naša restavracija vseeno obratuje, prav tako moramo ogrevati vse ostale objekte,« pojasni sogovornik in doda, da imajo v načrtu tudi hitre električne polnilnice z možnostjo najema električnega vozila za goste z avtodomi.
Pred vrati izzivov
Ker je covidna situacija pustila posledice na nekaterih razvojnih projektih, ki so bili zastavljeni v letu 2019, se Ambrožič nadeja več povezovanja oziroma povezovalnih projektov, ki bi dvignili ponudbo turizma v okolici. »Maja je bila sprejeta strategija slovenskega turizma, ki je dobra, a kaj ko se deležniki ne znajdemo v njenem operativnem delu. Ne moremo se poenotiti, česa si sploh želimo in kako priti do tja,« je kritičen Ambrožič, ki meni, da bi se dalo več narediti vsaj na področju prometne infrastrukture, cenovne politike in trajnostne mobilnosti.
Kot je pojasnil, so v kampu v 65 letih obstoja že večkrat dokazali, da jim je pri uresničevanju razvojnih projektov mar za okolje in ohranjanje narave, kljub temu pa številni projekti še naprej ostajajo neuresničeni. Stremijo k potencialom višje kakovosti in odmiku od množičnega turizma. Že vrsto let si želijo postaviti športno dvorano, ki bi jo lahko uporabljali tako obiskovalci kampa kot uporabniki iz lokalnega okolja. V preteklosti je bila gradnja takšne dvorane, s katero bi lahko podaljšali turistično sezono, že vključena v prostorske občinske načrte, a danes normativi, povezani z njeno gradnjo, niso več ustrezni.
»Pomisleki odločevalcev so tudi glede glamping ponudbe in sodobnega hipodroma, ki že več kot petnajst let čaka na realizacijo. Naš cilj je povezava z evropsko konjeniško potjo, razmišljamo o gradnji velnesa. Pred nami je veliko izzivov, zato si želimo boljšega razumevanja in sodelovanja z občino Radovljica in vsemi soglasodajalci. Dobro bi bilo, da bi si kdaj prišli v živo ogledat kapacitete kampa, namesto da odločitve sprejemajo iz pisarne na podlagi papirjev, ki so davno zastareli,« je jasen sogovornik. Pozdravlja za jesen napovedano urejanje kolesarske povezave med Bledom in Bohinjem ter gradnjo krožišča v Šobcu, ki bo razbremenilo gnečo na cesti med Lescami in Bledom in za katero je zadolžena direkcija za infrastrukturo.
Letos najtoplejša
voda v bajerju doslej
Glede letošnjega obiska v kampu Ambrožič meni, da so se navade turistov v zadnjem obdobju precej spremenile: »Ljudje si želijo potovati, a zaradi nepredvidljivih razmer, povezanih z virusi, letalskimi prevozniki in vojno v Ukrajini, raje potujejo na destinacije, ki so bližje domu. Stavijo na aktivno preživljanje počitnic v naravi, športne aktivnosti, kot sta kolesarjenje in pohodništvo, ter bivanje v intimnejšem okolju, kjer ni pretirane gneče.«
Če se vreme ne bo bistveno poslabšalo, bo letošnja sezona v Šobcu še boljša od sezone 2019, ki je bila najboljša doslej. Največ gostov kampa, ki bo odprt do prvega oktobrskega konca tedna, je iz zahodne Evrope, veliko je Nemcev in Nizozemcev, Čehov in Madžarov ter obiskovalcev iz Slovenije. Oddih si radi popestrijo s kopanjem v naravnem bajerju in z aktivnostmi na kopališču, ki se ponaša z modro zastavo, simbolom urejenih in varnih plaž.
»Letos imamo velike težave zaradi visokih temperatur, pomanjkanja dežja in posledične suše, zaradi katere ne moremo menjati vode v bajerju, saj ni pretoka, kot bi si ga želeli. Voda, ki je sicer neoporečna, kar dokazujejo redne analize, ima letos namesto običajnih 22 kar 25 stopinj Celzija. Gre za neobičajen pojav, ki je pred tremi tedni povzročil razrast alg in cvetenje bajerja, kar so lahko na svoji koži občutili kopalci, ki so bolj občutljivi,« je pojasnil Uroš Ambrožič.
Na srečo pritožb v kampu ni bilo, že ob prvih padavinah pa jim je bajer uspelo prečistiti, tako da se spet ponaša z bistro zeleno vodo. Z nazivom najboljša kamp restavracija v Sloveniji, ki ga podeljuje ACSI, vodilni evropski strokovnjak za kampiranje, pa se od sredine maja ponaša Restavracija Šobec, zgrajena v tipičnem gorenjskem slogu s poudarkom na trajnostnih materialih.
