Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS, je na novinarski konferenci razgrnil dosežke gradnje javnih najemnih stanovanj v času izvajanja resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025. SSRS je v tem obdobju z lastnimi investicijami zagotovil 1343 stanovanjskih enot v vrednosti okoli 201 milijon evrov. S sofinanciranjem občin in lokalnih skladov je bilo zgrajenih 1062 stanovanj, pri čemer je sklad zagotovil 54,3 milijona evrov. Na trgu je kupil 412 stanovanj za skupno okoli 41 milijonov evrov, še 2054 jih je pridobil z nakupom družbe Spekter. »Skupno govorimo o 4871 dodatnih stanovanjih, k čemur je treba prišteti še 3429 stanovanj, ki sem jih podedoval ob prevzemu funkcije direktorja leta 2015,« je povzel Remec. Še dodatnih 1784 stanovanj je v načrtu, za kar bi predvidoma potrebovali 350 milijonov evrov.
Stanovanjski sklad bi tako lahko do leta 2025 presegel ciljnih 10.000 stanovanj, pri čemer trenutno gradi oziroma se pripravlja na gradnjo 1500 stanovanj po državi. Ključna projekta sta po besedah Remca, ki je julija lani kot direktor sklada nastopil tretji zaporedni mandat, Novo Pobrežje v Mariboru, kjer je predvidenih 431 stanovanj, in Glince v ljubljanskem Podutiku, kjer je v načrtu 378 stanovanj. Za Novo Pobrežje še ni zagotovljenih sredstev, pri Glincah pa je za 60 stanovanj zagotovljen kredit Razvojne banke Sveta Evrope (CEB), za ostala, ki naj bi bila zgrajena v drugi fazi po letu 2025, pa še ni zagotovljenih sredstev. »Zato je še toliko bolj pomembno, da bodo izpolnjene obljube ministrstva za solidarno prihodnost. Veliko bo odvisno tudi od ministrstva za finance, ki bo moralo v tej množici projektov od zdravstva do popoplavne obnove zagotoviti tudi obljubljena sredstva za javno gradnjo stanovanj,« je poudaril Remec.
Presegli bi lahko cilj
10.000 stanovanj
»Naš cilj je bil do konca izvajanja nacionalnega stanovanjskega programa zagotovili 10.000 javnih najemnih stanovanj. Kot vidite, bi skupaj z vsemi stanovanji v gradnji in pripravi lahko ta cilj celo presegli, pogoj za to pa so izdatna finančna sredstva, ki bi morala biti zagotovljena tako z dokapitalizacijo sklada kot s krediti,« je še dodal Remec, ki je poleg projektov v Kranju, Novem mestu, Kopru, Lendavi in na Jesenicah naštel tudi sosesko v Lukovici. Projekti so sicer v različnih fazah. Gradnji v Novem mestu in Kopru gresta h koncu. Za manjše projekte, kot so na Jesenicah, v Lukovici in Lendavi, pa so se na skladu recimo odločili iti v razpis po principu projektiranja in gradnje, da bi zagotovili čim cenejšo izvedbo.
Za stanovanja, ki bodo zgrajena s krediti CEB in sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, bo sklad zaračunaval neprofitno najemnino. Od skupno okoli 5100 stanovanj je sicer po podatkih sklada okoli 2100 stanovanj trenutno v tržnem najemu, zanj sklad zaračunava stroškovno najemnino, ostala so oddana za neprofitno najemnino. Remec opozarja, da je ta prenizka, saj je v Ljubljani za polovico nižja od stroškovne, kar da ne omogoča gradnje novih stanovanj, medtem ko je zunaj večjih mest razlika med obema bistveno manjša. »Ministrstvo za solidarno prihodnost si prizadeva, da bi bile dolgoročno vse najemnine neprofitne. Pri tem je velika nevarnost, da se vse skupaj tudi ustavi, saj neprofitne najemnine ne pokrivajo realnih stroškov gradnje,« je v zvezi s tem opozoril Remec. Omenil je tudi vladne načrte, da bi po letu 2026 ob proračunskem vložku 100 milijonov evrov gradili 3000 stanovanj na leto, za kar da bi bili potrebni tudi lastni viri občin, mestnih skladov, morda družbe DSU ali pridobitev institucionalnih investitorjev po principu omejenega dobička. Slednje se zdi Remcu ob sedanjih stroških gradnje nerealno.
