Primer sadre na koroških poljih je poldrugo leto potem, ko je bela snov, ki so jo nekateri kmetje s Koroškega potresli po svojih njivah in travnikih, precej razburila širšo javnost, dobil delni epilog. Celjski kriminalisti so namreč na pristojno okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu podali kazensko ovadbo za osem kaznivih dejanj, ki se nanašajo na obremenjevanje in uničevanje okolja.
Tudi v Dnevniku smo lani poročali o tem, da so nekateri koroški kmetje v začetku lanskega leta, prepričani, da gre za apno, ki ga uporabljajo za nevtralizacijo v tleh nastajajočih kislin oziroma nevtralizacijo pH-vrednosti tal, po najmanj 22 kmetijskih zemljiščih raztrosili približno 500 ton industrijske sadre, ki jim jo je po 2,5 evra na tono prodal lokalni podjetnik. Ob tem pa jim je zamolčal pomembna dejstva o izvoru sadre in njeni onesnaženosti s težkimi kovinami. Misleč, da gre za koristno gnojilo, so belo snov posipali po svojih travnikih in njivah, a niso pomislili, da bi morebiti lahko šlo za prevaro. Po opozorilih nekaterih občanov, ki se jim je bela snov zdela sumljiva že na prvi pogled, so bile opravljene tudi prve analize vzorčenja, te pa so razkrile, da gre dejansko za sadro in ne apno, kot so zmotno domnevali kmetje. Prav tako so bile vrednosti svinca in kroma v sadri močno presežene.
Nevarni odpadek opredelili kot svinčeno rudo
Intenzivno so se preiskave suma storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja že maja lani lotili celjski kriminalisti, ki so, ob usmerjanju slovenjgraškega tožilstva, z namenom iskanja dokazov, na sedmih različnih naslovih, pri štirih fizičnih in dveh pravnih osebah, opravili več hišnih in osebnih preiskav. »Gre za zelo obsežno kriminalistično preiskavo, pri čemer so kriminalisti v sodelovanju z inšpektoratoma za okolje in prostor ter kmetijsko inšpekcijo in drugimi za to pristojnimi službami do zdaj ugotovili, da so osumljenci v sostorilstvu od konca leta 2021 do začetka lanskega leta na območju Koroške, na izključno kmetijska zemljišča v lasti kmetov, odložili več kot 500 ton sadre, pod pretvezo, da gre za apno za apnenje oziroma nevtralizacijo pH-vrednosti tal. Na podlagi poročil pristojnih služb, ki so opravile vzorčenje, pa ugotovili, da gre za kalcijev sulfat, katerega bistvena značilnost je čezmerna vsebnost svinca, ki ga je tudi do 40-krat več, kot je dovoljeno oziroma kot je zanj predpisana mejna vrednost za vnos v tla kot hranilo rastlinam,« so že lani sporočili iz celjske policijske uprave (PU). In dodali, da so osumljeni z navedenimi dejanji spravili v nevarnost življenje ene ali več oseb ter živali oziroma povzročili resno nevarnost nastanka hude telesne poškodbe ali dejanske škode kakovosti zemlje ali vode s tem, ko so omogočili, da težke kovine preidejo v zemljo ali podtalnico in posledično v prehransko verigo, kar predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi.
Zdaj pa so s PU Celje sporočili, da so celjski kriminalisti v predkazenskem postopku ugotovili, da je sporna sadra nastala kot stranski produkt zastarele in uradno opuščene oblike proizvodnje steklenih izdelkov. »Takšna sadra pa predstavlja nevaren odpadek za okolje zaradi visoke vsebnosti zdravju škodljivih in nevarnih težkih kovin v njej – svinca in kroma,« je zapisala Milena Trbulin, tiskovna predstavnica PU Celje. Kot je še dodala, iz mnenja sodne izvedenke za področje ekologije izhaja, da so vrednosti svinca v odloženi sadri tako visoke, da bi lahko navedeni odpadek opredelili za svinčeno rudo. »Ovadeni pri zasledovanju lastnih ekonomskih interesov niso razmišljali o posledicah svojih dejanj in so brez slabe vesti onesnaženo sadro prodajali kmetom, ki se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, posledično pa so dolgoročno poslabšali kakovost kmetijskih zemljišč, ob tem pa izpolnili tudi pogoje za prehajanje težkih kovin v prehransko verigo,« še razkrivajo na policiji. Celjski kriminalisti so zaradi opisanih ravnanj na pristojno okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu podali kazensko ovadbo za osem kaznivih dejanj obremenjevanja in uničevanja okolja po 332. členu kazenskega zakonika zoper pet fizičnih in dve pravni osebi.
