Celje. Slab mesec pred prihodom kolesarske karavane v Celje so v starem mestnem jedru postavili na ogled pregledno razstavo Celjski peloton: Etape razvoja cestnega kolesarstva v Celju. Gre za enega od spremljevalnih dogodkov kolesarske dirke po Sloveniji; avtor razstave je Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje, ki je na 18 panojih predstavil skoraj 140 let celjske kolesarske zgodovine, razstavo pa je omogočil Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje.
Glavna skupina kolesarjev,
ki diktira tempo
Avtor razstave je v ospredje postavil prav mesto Celje, od tod tudi naslov razstave Celjski peloton. Peloton je glavna skupina kolesarjev, ki praviloma na dirki diktira tempo. »Celjski peloton je simbolni časovni vlak kolesarjev, ki so nekoč in danes kolesarsko Celje s športnimi in organizacijskimi dosežki naredili izstopajoče in prepoznavno,« je ob odprtju razstave poudaril avtor razstave. Kot je še dodal, v Sloveniji v kolesarstvu prepoznavamo vse prvine nacionalnega športa. »Vrhunski rezultati in izstopajoči športni dogodki, ki se podoživljajo v evforiji množičnega ukvarjanja ali le spremljanja kolesarskih dogodkov, kličejo po raziskovanju zgodovine. Sledi, ko v Celju zaznamo popularizacijo kolesarstva, vodijo v osemdeseta leta 19. stoletja. Leta 1886 je bil v Celju že ustanovljen nemški kolesarski klub, ki se je aktivno povezoval s somišljeniki v monarhiji, zgodovinski viri pa nam izkazujejo, da se je že v prvem obdobju Celje prepoznalo kot pomembna destinacija za kolesarje od blizu in daleč,« je razložil Batagelj.
Slovenci so kolesarstvo organizirano gojili v Sokolu od leta 1891, v samostojnem Klubu slovenskih kolesarjev Celje pa od leta 1903. »V prvi polovici 20. stoletja celjski kolesarji niso bili med najboljšimi tekmovalci, kar pa ne pomeni, da Celja ne moremo označiti kot kolesarskega mesta. Celjani so se že od konca 19. stoletja uveljavili in utrdili kot odlični organizatorji dirk ali etap daljših dirk. Zanimiva je bila v času med obema vojnama tudi tako imenovana Zvezdna dirka v Celje, ko so kolesarji z različnih koncev vozili izmenično na cilj v Celje in tu dobili priložnost za druženje in organiziranje kolesarskega športa. V času po drugi vojni je močno raslo rekreativno kolesarstvo, kar je privedlo do preloma v začetku osemdesetih let, ko se uveljavi Kolesarski klub Merx, ki je med letoma 1983 in 1996 beležil tudi nekatere največje tekmovalne dosežke. Tudi mednarodne,« razloži Batagelj, ki je v razstavo vtkal tudi začetke kolesarjenja s prvimi kolesarskimi tečaji.
Enega od kolesarskih vrhuncev v ogrlici etapnih presežkov za Celje pomeni tudi redno gostovanje dirke po Sloveniji, ki »slovensko pentljo« letos gosti že deveto leto. Priznanje za najboljšega gostitelja dirke, za čigar naslov se potegujejo tudi letos, pa so Celjani prejeli že leta 1984 s sorodno predhodnico največje dirke pri nas, mednarodno dirko Alpe-Adria. »Posebni panoji so posvečeni sodobnim rekreativnim prireditvam zadnjih desetletij, med njimi posebej izstopa fotografija Andraža Purga s Tuševega vzpona leta 2011, ko je na startni rampi ujel Primoža Rogliča v obdobju, ko je bil ta še aktiven smučarski skakalec. Zadnji panoji pa so posvečeni prizorom dirke po Sloveniji in mladim kolesarjem kolesarskega društva knežjega mesta, ki v barvah Celja enakovredno tekmujejo z najboljšimi vrstniki v državi,« sklene sprehod po razstavi Batagelj.
