Obiskovalci priljubljenega škofjeloškega kopališča Puštal se lahko do mestnega jedra vnovič sprehodijo čez znamenito Hudičevo brv. Staro brv, ki je bila v pisnih virih prvič omenjena že leta 1639 in jo je predlani odnesla katastrofalna avgustovska poplava, so pod okriljem Občine Škofja Loka nadomestili z novim sodobnim lesenim mostom.

Novo brv, ki ima zaradi ustrezne nosilnosti jekleno konstrukcijo, skrito pod pohodno leseno površino brvi, so, kot so pojasnili na občini, dvignili za približno meter nad koto stoletnih voda. Zaradi dviga brvi je bilo treba prilagoditi tudi navezavo na okoliški teren v Puštalu in Fužinski ulici, pri čemer je dostop do brvi z obeh strani urejen po nadvišani asfaltni klančini.

Nova brv je zaradi preventive pred novo ujmo postavljena meter višje od prejšnje in je ojačana s kovinskim ogrodjem. Foto: Tina Jereb

Nova brv je zaradi preventive pred novo ujmo postavljena meter višje od prejšnje in je ojačana s kovinskim ogrodjem. Foto: Tina Jereb

Na občini so poudarili, da je nova brv podprta s sedmimi betonskimi temelji (prej jih je bilo dvanajst), zaradi manjšega števila betonskih temeljev oziroma podpor in dviga brvi pa je posledično povečana pretočnost reke.

Že dvakrat žrtev povodnji

Matjaž Ovsenek že vse življenje živi v Starmanovi hiši s častitljivo letnico 1790, ki stoji v neposredni bližini Hudičeve brvi. Foto: Tina Jereb

Matjaž Ovsenek že vse življenje živi v Starmanovi hiši s častitljivo letnico 1790, ki stoji v neposredni bližini Hudičeve brvi. Foto: Tina Jereb

Ime nove brvi ostaja nespremenjeno in sledi starodavni legendi, ki pravi, da je Puštalcem nekdaj nagajal hudič in jim prevračal čolne, ki so jih kot obrtniki uporabljali pri prodaji glavnikov Ločanom. »Ob zgraditvi brvi se je hudič na brvi prikazoval, vse dokler niso Puštalci na obeh njenih koncih postavili znamenja in na sredino namestili še kipa zavetnika mostov. Hudič je zaradi svoje jeze na brv zvalil ogromno skalo in jo ukrivil, zaradi česar je leseni most dobil še drugo ime – Kriva brv,« nam je puštalsko legendo zaupal Matjaž Ovsenek. Škofjeločan že vse življenje živi v Starmanovi hiši s častitljivo letnico 1790, ki stoji v neposredni bližini Hudičeve brvi. Kot domačin seveda zelo dobro pozna tamkajšnje rečne tolmune in brzice, ki v toplih mesecih še vedno navdušujejo otroke in druge kopalce od blizu in daleč.

Projekt protipoplavne zaščite

Na škofjeloški občini so uradno odprtje nove Hudičeve brvi načrtovali minulo sredo, a so morali slavnostni dogodek zaradi napovedanega deževja prestaviti na prihodnjo sredo, 19. marca. »Hudičeva brv premošča tesen Poljanske Sore, s katero soustvarja izjemen pokrajinski ambient in kjer vlada prav posebna energija. Obenem je to tudi zgodba uspešne obnove brvi – prepoznavne in priljubljene mestne ikone, ki jo je odnesla katastrofalna povodenj 4. avgusta 2023,« so poudarili v kabinetu škofjeloškega župana Tineta Radinje.

Po županovih besedah Hudičeva brv ni le most čez Soro, ampak simbol povezanosti, vztrajnosti in skupnosti. »Ločanke in Ločani jo nosimo v srcu – kot del našega vsakdana in kot most, ki povezuje. Ko so jo poplave odnesle, smo vedeli, da je ne bomo le obnovili, temveč ji bomo vdihnili novo življenje. Da bo spet edinstvena, prav posebna, naša. Zdaj je znova tukaj, trdna in pripravljena, da ponovno poveže bregova in ljudi,« je poudaril župan.

Žalostni prizor ujme pred dvema letoma Foto: Občina Škofja Loka

Žalostni prizor ujme pred dvema letoma Foto: Občina Škofja Loka

Katastrofalne poplave pred dvema letoma so škofjeloško mestno oblast še dodatno prepričale o nujnosti čimprejšnje izvedbe projekta protipoplavne zaščite. Ta je lani od državne direkcije za vode zahteval tudi podpisovanje pogodb za odkupe objektov in zemljišč oziroma
pridobivanje služnosti, protipoplavna ureditev pa bo med drugim vključevala tudi preoblikovanje terena ob Nacetovi hiši v nasip in popravke na območju kopališča na Poljanski Sori. 

Priporočamo