»Težko je pričakovati od vlade, da bo v treh mesecih po katastrofalni vodni ujmi naredila, kar prej ni bilo storjeno v treh desetletjih. Verjetno bomo ponekod naleteli tudi na odpor ljudi, a ni dobro biti samo proti. Zdaj je čas, da naredimo, kar moramo, in poskrbimo za učinkovite protipoplavne ukrepe,« je predsednika vlade, ministre, župane in zainteresirano javnost na javni tribuni nagovoril žalski župan Janko Kos. Predsednik vlade Robert Golob je z ministrsko ekipo do takrat že obiskal več krajev savinjske regije, ki je v zadnji vodni ujmi utrpela največ škode. »A nikoli doslej se ni zgodilo, da bi vse intervencijske stroške krila država. Tokrat smo jih, nakazali pa smo tudi predplačila za sanacijo škode občinam, kar se prav tako še nikoli doslej ni zgodilo v tako kratkem času. In tudi savinjska regija je prejela 20 milijonov evrov, prav tako so predplačila prejeli gospodarstveniki,« je poudaril Golob. Vlada pa je v nadaljevanju na svoji seji obravnavala interventni zakon, ki bo do konca novembra zagotovil predplačila okoli šest tisoč ljudem, ki so prijavili škodo v sistem Ajda. Prav tako bo zakon, ki naj bi bil že v prihodnjih nekaj tednih v parlamentu, jasno predpisal, kdo bo upravičen do nadomestitvene ali nadomestne gradnje objektov, in to na podlagi seznama, ki ga bo pripravila stroka. Slednja bo namreč ocenila, kateri objekti za bivanje niso več varni.
S prizadetimi se bodo pogovarjali na štiri oči
Večina takšnih objektov je v naselju Struge v občini Luče ter v Rojah ter na levem in desnem bregu Letuške gmajne, kjer, to je zdaj že na dlani, ljudje ne bodo mogli več živeti. »Odločitev o preselitvi ljudi bo strokovna, ne politična,« je poudaril Golob. Hidrolog Rok Fazarinc pa je dejal, da zgolj s protipoplavnimi ukrepi v prihodnosti ni mogoče preprečiti poplav takšnih razsežnosti, četudi bi z visokovodnimi nasipi zaprli vsa poplavna območja. »Če bi jih, bi poslabšali razmere dolvodno vse do Polzele, Šempetra, pa tudi Celje, kjer sta bolnišnica in druga kritična infrastruktura, bi bilo več metrov pod vodo,« je bil jasen Fazarinc. Braslovški župan Tomaž Žohar je poudaril, da zasledujejo tri ključne cilje. »Hitimo s sanacijskimi deli za zaščito ljudi in brežin v primeru jesenskega dežja, pomagamo in iščemo rešitve za ljudi, ki so v domove vložili vse svoje prihranke in so socialno in finančno ogroženi zaradi nizkih pokojnin ali najetih kreditov, predvsem pa smo dolžni preprečiti, da bi se kaj takega še kdaj ponovilo,« pravi Žohar, ki se zaveda odgovornosti tudi do prihodnjih generacij. »Ni vprašanje, ali se bo, temveč kdaj se bo kaj takega ponovilo. Zato je čas, da ne odpravljamo zgolj posledic, temveč skozi obnovo in razvoj naredimo celotno okolje odpornejše proti tovrstnim nesrečam v prihodnje,« pravi Žohar.
Predsednik vlade je zagotovil, da bodo prizadeti še ta teden dobili odgovore in pojasnila stroke, kolikšna je na posameznih območjih stopnja ogroženosti. »Z vsakim od prizadetih se bomo pogovarjali posebej. Seveda razumem tudi čustveno navezanost nekaterih ljudi na dom, a po mojem mnenju ni vredno živeti v strahu ob vsakem nalivu,« je poudaril Golob. Med vrsticami se je dalo razbrati, da denar za preselitev ljudi trenutno je na razpolago, medtem ko ljudem, ki ne bi želeli sprejeti ponujene roke, varnosti ter povračila škode v prihodnje ne bo mogel zagotoviti nihče. »V naši občini smo od leta 1990 doživeli štiri poplave, letošnja, četrta, je bila najhujša. Zato moramo ljudem jasno povedati, da s selitvijo ne bodo nič izgubili, kvečjemu ogromno pridobili. Ne nazadnje so človeška življenja neprecenljiva,« poudarja župan Žohar.
Zdaj je torej jasno, da je območje Letuške gmajne predvideno za razlivanje reke Savinje, zato bodo preselili 158 objektov. »Od tega je okoli 38 počitniških hiš, katerih lastniki bodo prejeli ustrezno odškodnino, preostalo pa so stanovanjski objekti. Dvaindvajset jih je na območju občine Šmartno ob Paki, 98 pa v Braslovčah, za vse te pa smo našli nadomestno lokacijo v Rakovljah, kjer je veliko zelenih površin, v bližini sta tudi šola in vrtec, kmalu bo tam tudi zdravstvena postaja,« je še razkril Žohar. Del krajanov Letuša sicer selitvi še vedno nasprotuje, češ da bi bila dovolj le ustrezna ureditev brežin reke Pake in Savinje. A kot smo lahko slišali, tovrstni ukrepi niso vzdržni niti za lokalno prebivalstvo, kaj šele za Celje in Laško, prav tako je treba varnost zagotoviti tudi za prihodnje rodove.
