Na območju Občine Vrhnika že 130 let deluje Kamnolom Verd, kjer od leta 1895 izkoriščajo apnenec za infrastrukturne namene. Leta 1998 je bila ustanovljena družba Kamnolom Verd, ki je sicer v lasti Slovenskih železnic (SŽ), kjer so poudarili, da je kamnolom strateškega pomena za proizvodnjo kamnin, ki so namenjene gradnji na splošno ter predvsem gradnji, vzdrževanju in razvoju železniške infrastrukture. »Dejstvo je, da je Kamnolom Verd izjemno pomemben kamnolom v regiji. Z njegovo neaktivnostjo bi se podražila cena surovin na trgu, kar bi se verjetno odrazilo v znatnem zvišanju cen projektov. Nedelovanje kamnoloma bo imelo neugodne posledice tudi za vzdrževanje in gradnjo železniške infrastrukture,« so še dodali na SŽ.
Občina želi cesto
»Kamnolomu Verd je v letu 2023 potekla obstoječa koncesija, aprila 2024 pa so skladno z zakonodajo prenehali izkoriščanje na območju trenutnega kamnoloma. Za pridobitev nove koncesije za nadaljnje izkoriščanje kamnin na razširjenem območju je skladno s splošnimi pravili treba sprejeti ustrezen podroben prostorski načrt,« so sporočili z vrhniške občine. Pri tem so opozorili, da črpanje surovin za državno infrastrukturo zelo bremeni občinsko infrastrukturo. Na občini so leta 2019 sprejeli občinski podrobni načrt (OPN), v okviru katerega so poleg dodatnih okoljevarstvenih ukrepov od družbe zahtevali, da zgradi novo dostopno cesto, ki bi mimo naselja povezala južno vrhniško obvoznico in kamnolom.
»Sedanja cesta, ki vodi iz kamnoloma, je namreč povsem dotrajana, nevarna in ne more predstavljati cestišča, po katerem se lahko prevažajo mineralne surovine iz kamnoloma. Ti prevozi daleč najbolj obremenjujejo občinske ceste na tem območju. Prav tako cesta vodi skozi naselja, kar pomeni, da tovornjaki motijo občane pri njihovem bivanju,« so poudarili na občini. Pri tem so izpostavili, da je imela družba lani 26 milijonov dobička in bi po njihovi oceni brez težav krila vse stroške izgradnje nove ceste. Na SŽ so odgovorili, da je prostorsko načrtovanje v pristojnosti občine, ki je predvidela cesto, ki gre tudi čez zasebna zemljišča. »Z odkupom teh nepremičnin bi se lahko zmanjšal vpliv kamnoloma na lokalno skupnost. Vendar je odločitev o odkupu v izključni pristojnosti Občine Vrhnika, ki lahko lastnike razlasti, ker naj bi po mnenju občine obstajal javni interes,« so še sporočili. Pri tem so dodali, da so pripravljeni »finančno pomagati pri nakupu, po cenah, ki bi jih določili sodni cenilci v razlastitvenem postopku«.
Koncesija in tožbe
Po oceni vrhniške občine je koncesija sporna, saj ni bil sprejet ustrezen občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki bi moral biti pogoj za širitev in nadaljevanje koncesije. Pri tem so na občini izpostavili, da naj bi ministrstvo za naravne vire in prostor kamnolomu vendarle omogočilo delovanje, na podlagi predlani sprejetega zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju sredstev za območja, ki so bila prizadeta zaradi poplav. Kamnolom Verd je bil vir materiala, nujnega za poplavno sanacijo.
»Podelitev koncesije za najmanj 15 let brez upoštevanja pravil o umeščanju v prostor ter zagotavljanja okoljske in prometne sprejemljivosti vzbuja pomisleke, da zakon ni namenjen zagotovitvi nujne pomoči po poplavah izpred enega leta in pol, temveč podjetju v končni lasti države omogoča nadaljnje izvajanje koncesijske dejavnosti izkoriščanja surovin in pridobivanja dobička iz tega naslova, ne glede na neustrezne prometne in bivanjske posledice, ki jih takšna podelitev prinaša za prebivalstvo,« so še opozorili na občini.
Ministrstvo: Kamnolom obratuje zaradi sodišča
Ministrstvo za naravne vire in prostor na drugi strani pojasnjuje, da so večkrat zavrnili prošnjo za podaljšanje koncesije, saj niso bili izpolnjeni pogoji za podaljšanje koncesije. Zoper odločitev je družba sprožila tožbo na upravnem sodišču. Sodišče je ugodilo prošnji družbe za začasno odredbo, ki podaljša koncesijo, dokler se sodni postopek ne zaključi. »Navedbe, da naj bi ministrstvo družbi Kamnolom Verd nameravalo podaljšati rudarsko pravico za pridobivalni prostor Verd še za 15 let, torej niso utemeljene,« so sporočili. Na ministrstvu so še izpostavili, da je rudarski inšpektor družbi lani izdal odločbo o prepovedi izkoriščanja rudnika, na katero so se prav tako pritožili. Ministrstvo je zadevo vrnilo inšpektorju v dopolnitev postopka in ponovno odločanje. Ta je sredi prejšnjega meseca ponovno uvedel inšpekcijski postopek, ki še traja.
Glede ceste in koncesije so na ministrstvu še dodali, da je družba podala vlogo za razširitev rudarske dejavnosti v globino in na sosednja zemljišča. Prošnjo so podali v skladu s prej omenjenim zakonom o sanaciji posledic poplav, zato je bila prošnja uvrščena na prednostni seznam, pa so sporočili tako iz SŽ kot z ministrstva. Pri tem so na SŽ zagotovili, da za novo koncesijo ni potrebno sprejetje OPPN, v katerem je omenjena cesta. Dodali pa so, da naj bi takšno stališče zavzela tudi vrhniška občina v pisnem pojasnilu, ki naj bi ga 3. decembra poslala pristojnemu ministrstvu.
