Na razpis za izvajalca nove celostne prometne strategije (CPS) Mestne občine Ljubljana (MOL) so prejeli eno prijavo, ki jo je pripravil Ljubljanski urbanistični inštitut (LUZ) v sodelovanju z Inštitutom za politiko prostora (IPOP). Ponudba je sprejeta, so sporočili z občine, do konca meseca pa pričakujejo podpis pogodbe. Vrednost izdelave nove strategije je 95.000 evrov, k čemur je treba prišteti še davek na dodano vrednost. S tem se bo vrednost strategije približala 120.000 evrom, kolikor je za to predvideno v občinskem proračunu za letošnje leto. V razpisu za avtorje nove strategije je bilo zapisano, da želijo nadgraditi cilje aktualne strategije, ki je bila pripravljena leta 2017, velja pa še vse do leta 2027. Tudi aktualno strategijo je pripravil LUZ, takratni partner pa je bila Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije.
Celostna prometna strategija je sicer strateški dokument, v katerem občina predstavi začrtane cilje in konkretne ukrepe za doseganje trajnostne prometne ureditve. Strategija iz leta 2017 je bila med drugim zavezana uresničitvi vizije, »da bo do leta 2020 kar dve tretjini poti v Ljubljani opravljenih na trajnosten način – peš, s kolesom ali javnim potniškim prometom, le ena tretjina pa z osebnim avtomobilom«. Tudi v ta namen je v dokumentu vrsta konkretnih predlogov za uresničitev te vizije. Med delno uresničenimi predlogi je med drugim uvedba dodatnih rumenih pasov ob vpadnicah, po katerih lahko vozijo le vozila javnega potniškega prometa in taksiji, pa vse do dograditev in razširitev mreže postajališč P+R. Prometna strategija jasno poudarja pomen rumenih pasov na vseh vpadnicah, a ti so bili do sedaj vpeljani v omejenem obsegu le na nekaterih vpadnicah.
Občina od avtorjev nove strategije želi, da nadgradijo cilje aktualne strategije, zato nas je zanimalo, kako vrednotijo uspešnost stare strategije, ki je bila glede na vizijo in predlagan nabor ukrepov dokaj ambiciozna. Analize uspešnosti izvajanja aktualne strategije na občini niso izvedli, so sporočili. Dodali so, da uresničevanje strategije ocenjujejo kot uspešno, vseh zastavljenih ukrepov pa jim ni uspelo realizirati zaradi njihove zahtevnosti in kompleksnosti. Pri tem so našteli številne elemente strategije, ki so jih že izvedli na področju mobilnosti: od nakupa električnih avtobusov, mreže postaj Bicikelj do gradnje kolesarskih stez in parkirišč za kolesa. Navsezadnje je leta 2027 tudi napovedan rok za dokončanje nove avtobusne in železniške postaje, kar bo po mnenju občine ključno prispevalo k popularizaciji javnega prometa v prestolnici.
Kolesarji želijo analizo
»Pričakujemo objektivno evalvacijo obstoječe celostne prometne strategije, ki bi realno pokazala, kaj se je izvajalo dobro, kaj manj dobro, ter razloge za to,« je bila jasna Lea Rikato Ružić, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže. Med drugim je izrazila željo po boljšem sodelovanju z zasebnim sektorjem in boljši povezavi prometne strategije s prostorskim načrtovanjem na območju MOL. Med ukrepi, ki po njeni oceni manjkajo, so med drugim tako imenovana območja prijaznega prometa, trdnejše zaveze glede vzdrževanja obstoječih kolesarskih površin, razvoj spletnih orodij za načrtovanje kolesarskih poti po mestu in več sodelovanja z zasebnim sektorjem. Z vidika zastavljenih ukrepov si želi več konkretnosti in bolj jasno navedene cilje ter da bi se javnost periodično obveščalo o doseganju ciljev strategije. »Na primer z vidika odprave nevarnih točk bi si želeli cilje, koliko bi se jih odpravilo na leto ali v obdobju veljavnosti strategije, ali pa za koliko bi se povečala območja za pešce, cone 30, število postaj BicikeLJ in tako dalje.«
Predsednica Kolesarske mreže je še opozorila, da so v aktualni strategiji štirje cilji za kolesarjenje. Glede deleža kolesarjev kot tretjine vseh poti v mestu je komentirala, da na občini že od leta 2014 niso objavili podatkov o tem, zato ne more komentirati uspešnosti tega cilja. Glede drugih ukrepov pa je ocenila, da se jih je od 23 ukrepov za kolesarjenje izvedlo 8, 11 se jih je izvedlo delno, 4 ukrepi pa niso bili izvedeni. Med slednjimi je izpostavila vzdrževanje kolesarskih površin.
Strategija za sredstva
»Celostne prometne strategije so podlaga za financiranje projektov iz kohezijskih sredstev. Nekatere občine zato k izdelavi pristopijo s figo v žepu, pomemben jim je le dokument kot pogoj za črpanje sredstev,« je komentiral Simon Koblar z Urbanističnega inštituta Slovenije. Pri tem je dodal, da se občine po državi raznoliko angažirajo. »Izkupiček strategije je tako odvisen predvsem od usposobljenosti izdelovalcev in zainteresiranosti občinske uprave ter predvsem župana,« je dodal. Pri tem je poudaril, da je leta 2017 večje število občin pripravilo strategije, zaradi česar so bile te različnih kvalitet. »Na ministrstvu so lahko ocenjevali le merljive dosežke, na primer izvedbo javnih razprav in število udeležencev, medtem ko je kakovost izvedbe aktivnosti iz poročila nemogoče oceniti. Verjamem pa, da so za novo generacijo celostnih prometnih strategij razmišljali o tem, kako odpraviti pomanjkljivosti prve generacije.« Tudi Koblar je opozoril, da ima aktualna strategija številne dobre ukrepe, ki pa bi jih bilo treba nadgraditi ali dejansko izpolniti.
