Aktivna soba dopolnjuje klasično fizioterapevtsko rehabilitacijo. Bolniki, ki imajo po kapi pogosto težave z razmišljanjem, gibanjem in govorom, v tej sobi igrajo prilagojene računalniške igre.

Običajno začnejo tri do pet dni po kapi, ko še ležijo v postelji. Nadenejo jim očala za navidezno resničnost in dajo v roke krmilnike, da občutijo premikanje po prostoru. Če bolnik lahko sedi, lahko uporabijo sistem navidezne resničnosti z zaznavanjem oseb v prostoru in krmilnik v obliki obroča, s pomočjo katerega izboljšujejo pozornost, časovno usklajenost in moč. Ko lahko bolnik stoji in hodi, uporabi še napravo, ki zaznava spremembe ravnotežnega položaja, in izvaja vaje za krepitev pozornosti, ravnotežja ter koordinacije.

Rehabilitacijo v aktivni sobi za zdaj omogočajo le tistim, ki izpolnjujejo precej strogo določene pogoje. Kot je pojasnil nevrolog Bojan Rojc, so v program vključili po dva ali tri bolnike na mesec. V prihodnosti želijo krog uporabnikov razširiti, morda tudi na paciente z drugimi boleznimi, vendar morajo zaradi varnosti prej izpeljati dodatne raziskave učinkov.

V bolnišnici ocenjujejo, da aktivna soba nudi optimizacijo rehabilitacijskih protokolov ter pospeši okrevanje bolnikov in njihovo ponovno vključitev v vsakdanje življenje. Kot je pojasnila vodja fizioterapije v izolski bolnišnici Bojana Žuraj, opažajo predvsem, da imajo ljudje bistveno večjo motivacijo, ker je napredek bistveno hitrejši in očiten.

V Sloveniji je približno 4400 primerov možganske kapi na leto, programom za te bolnike pa je namenjenih 15 odstotkov bolnišničnih zmogljivosti, zaradi česar je čim hitrejša rehabilitacija zelo pomembna, je dejal nevrolog Borna Vudrag. V Izoli je zdaj glavna ovira to, da nimajo logopeda, je povedal Rojc.

Projekt Mreža čezmejnega sodelovanja rehabilitacije bolnikov po možganski kapi z uporabo inovativnih tehnologij se bo uradno iztekel maja prihodnje leto, v bolnišnici pa bo ostala pridobljena oprema. Gre za specializiran sistem za kognitivno-motorično vadbo, sistem navidezne resničnosti z zaznavanjem oseb v prostoru, igralno konzolo, očala za navidezno resničnost, dva ultrazvočna aparata in več fizioterapevtskih pripomočkov. Projekt je v 80 odstotkih sofinanciran iz programa Interreg Italija-Slovenija, pri izvedbi pa poleg izolske bolnišnice sodelujejo še Znanstveno-raziskovalni center Koper, italijansko javno podjetje ASUGI in univerza iz Trsta kot vodilni partner.