Krajinski park Ljubljansko barje je eno najbolj dostopnih zavarovanih območij narave pri nas. Celotno območje je prepredeno z gosto mrežo poti, med katerimi se večji del uporablja za namene dostopa do kmetijskih zemljišč, na žalost pa nekateri te poti izkoriščajo tudi za dostop do manj obljudenih točk, kamor odvažajo odpadke.
Največ odlagališč na območju Rakove jelše
»Eno največjih črnih odlagališč odpadkov na Ljubljanskem barju je bilo še pred nekaj leti prav na območju Rakove jelše,« nam je povedala Maša Bratina, naravovarstvena svetovalka v Krajinskem parku Ljubljansko barje, in dodala, da se v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana v zadnjih letih ta problematika ureja. »Uspelo nam je odstraniti odpadke z občinskih parcel na Rakovi jelši in urediti mestni park Rakova jelša. Tudi odpadke z največje črne deponije na Rakovi jelši smo odstranili in uredili tematske Poti med jelšami. Namestili smo dve zapornici na dostopnih poteh na Rakovo jelšo,« je povedala in izpostavila, da v letošnjem letu z občino tesno sodelujejo pri iskanju načina za zaporo še edinega preostalega dostopa do območja krajinskega parka na Rakovi jelši. Gre za makadamsko cesto, ki poteka vzporedno z Ljubljanico in vodi od novega Vodovodnega mostu proti Rakovi jelši. Naj še omenimo, da mestni park Rakova jelša ni del krajinskega parka, pač pa se območji stikata oziroma se iz mestnega parka Rakova jelša vstopa v krajinski park.
Podatka, koliko je črnih odlagališč na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, v zavodu nimajo. Teren nadzoruje naravovarstveni nadzornik v okviru rednega naravovarstvenega nadzora, ki ga izvaja na območju celotnega krajinskega parka. Za nelegalno odlaganje odpadkov se kazni gibljejo od 1000 do 10.0000 evrov za pravne osebe. »V hitrem postopku se storilcu izreče najnižja predpisana globa v razponu, če z zakonom ni določeno drugače. Kršitelj je upravičen do plačila polovice izrečene globe še osem dni po pravnomočnosti plačilnega naloga, če predhodno ne vloži zahteve za sodno varstvo,« je zapisano v pravilniku.
Problematika črnih odlagališč
Žal pa je problem, da za nedovoljeno odlaganje odpadkov v praksi ne izdajajo opozoril ali glob, saj so kršitelji običajno neznani, kršitve pa se dogajajo v času ter na krajih, ki močno otežujejo zaznavo kršitev ob sami storitvi. »Naravovarstveni nadzornik prav tako nima pooblastil odrediti sanacije oziroma vzpostavitve v prejšnje stanje. Zakon o varstvu okolja pa določa, da če so odpadki odvrženi ali puščeni na zemljišču v zasebni lasti, osebe, ki je odpadke odvrgla ali pustila, pa ni bilo mogoče ugotoviti ali ta ne obstaja, stroške odstranitve nosi oseba, ki izvaja posest,« je povedala Maša Bratina. V tem primeru za odložene odpadke odgovarja lastnik zemljišča, na katerem so odpadki odloženi.
Črna odlagališča se sicer pojavljajo po celotnem območju krajinskega parka, a se stanje v zadnjih letih, zlasti zaradi ozaveščanja prebivalstva ter sodelovanja z občinami pri preventivnih ukrepih, izboljšuje. Še vedno pa je ta problematika največja prav na območju Rakove jelše. »V zadnjem času se kot vse večji problem izkazuje odlaganje zemljine, izkopnega in gradbenega materiala na mokrotne travnike in druge površine v krajinskem parku, kar povzroča trajno izgubo ogroženih habitatnih tipov in vrst, ki se na njih pojavljajo,« opozarja sogovornica, ki pa poudarja, da se z občino zavedajo problematike črnih odlagališč, zato tudi iščejo čim bolj učinkovit način za rešitev te problematike.
