V začetku julija smo lahko prebrali, da bo Ljubljana bogatejša za novo garažno hišo ob Večni poti. Na voljo bo 300 parkirnih mest. Tudi načrtovana garažna hiša pod tržnico je še vedno aktualna. Tam jih je predvidenih 480. V gradnji so Ilirija, kjer bo 290 parkirišč, v novem Kolizeju jih bo 276, v Šumiju pa 337. Še več jih je načrtovanih v okviru Potniškega centra Ljubljana – oba dela Emonike naj bi jih imela kar okoli 1700, 500 jih bo imela Vilharia, parkirna hiša z okoli 700 parkirnimi mesti pa je predvidena celo pod novo avtobusno postajo. Če se komu zdi to dobra novica, morda potrebuje malo razlage.
Pred leti je mesto načrtovalo sistem parkirišč P+R, da bi razbremenilo mestno središče in ustavilo osebni promet na obrobju mesta. Najuspešnejši tovrstni parkirišči, Dolgi most in Barje, imata vsako po slabih 350 parkirnih mest. Obe skupaj torej za velikostni red manj od načrtovanih novih projektov. Če so parkirišča P+R namenjena razbremenjevanju središča mesta in preusmerjanju na javni promet, so torej nova parkirišča namenjena čemu? Obremenjevanju in odvračanju od javnega prometa? Dostop do parkirišča je ključen za odločitev o načinu potovanja. Če bomo imeli na cilju na voljo parkirno mesto, se bomo zelo verjetno odločili za pot z avtomobilom. Več parkirišč torej pomeni več avtomobilskega prometa, kar je v popolnem nasprotju z vsemi zastavljenimi cilji mesta, pa tudi s potrebami meščanov in planeta. In če so parkirišča v središču mesta, pomeni to več prometa tam, kjer je že tako najbolj zgoščen. Mesto ima v rokah vsa orodja, da omeji obseg parkirnih mest. Predvsem lahko s parkirnimi normativi v občinskih načrtih predpiše število parkirnih mest pri novih gradnjah, z mobilnostnimi načrti pa omogoči izjeme ter določi ukrepe za dostop brez avtomobila. Poleg tega lahko mesto tudi zmanjša število obstoječih javnih parkirnih mest. Res pa je, da bi se z odrekanjem lastnim parkirnim mestom ob gradnji novih zasebnih parkirišč odreklo delu prihodkov, ki bi jih namesto meščanov dobili zasebni lastniki. Po nekaterih ocenah je bilo pred desetimi leti vseh plačljivih parkirišč v središču Ljubljane okoli 8500. Samo omenjeni projekti jih bodo dodali več kot 4600, ob tem pa se načrtuje po več tisoč parkirnih mest tudi na območju Tobačne in stadiona za Bežigradom, v izvajanju ali načrtovanju pa je tudi mnogo manjših projektov.
Dopuščanje čezmerne ponudbe parkirišč je na dolgi rok zakoličilo prometno prihodnost mesta, čeprav se bodo učinki v obliki z avtomobili natrpanega mesta in stalnih zastojev poznali šele čez več let. Posledice pa bodo generacije za nami nosile še desetletja. In verjamem, da bodo pri svojem vrednotenju današnjih odločitev neusmiljene.