Velenje. Letos bo na festivalu MetalDays, ki traja od nedelje, uradno pa se bo zaključil to soboto, nastopilo 132 glasbenih skupin z vsega sveta, med njimi izstopajo predvsem bendi, kot so Kreator, Helloween, Heaven Shall Burn in Bullet for My Valentine. Nekateri glasbeniki so si še sami privoščili skok v jezero in se posončili na velenjski plaži, pove Nika Brunet Milunović iz ekipe organizatorjev. »Držimo se koncepta 'festivalskih počitnic', zato nam je zelo pomembno, da se festival odvija ob vodi, da lahko nadaljujemo to tradicijo. Največji izziv je, da je vse novo. Na stari lokaciji so bile stvari utečene, vedel si, kam postaviti ograjo, kje parkirati kamion. Tukaj pa se nam je dogajalo, da so bile ideje dobre v teoriji, v praksi pa je bilo povsem drugače in smo morali hitro odreagirati. Festival ima to 'slabost', da se zgodi samo enkrat na leto in moraš čakati, dokler spet ne pride, da popraviš tisto, kar si zamočil. A to je v resnici edina težava. Lokacija ob jezeru je enostavnejša za organizacijo, bistveno večja ter bolj prostorna kot tista v Tolminu, zaradi česar smo lahko povabili tudi večje glasbene skupine.« Karte za koncerte so še vedno v prodaji, kupiti jih je mogoče pri glavnem vhodu na velenjsko Visto.

Na prizorišču so štirje festivalski odri, ki omogočajo, da lahko poslušalci nemoteno krožijo od enega konca do drugega, kamor jih glasba pokliče. Številke se gibljejo med pet in šest tisoč obiskovalcev na dan, veliko je dnevnih gostov, kar se prej ni dogajalo. Zaradi širokega nabora pridejo mnogi poslušat izbrane zasedbe, ki so jim všeč. Od preostalih je običajno okoli 60 odstotkov takšnih, ki kampirajo, spet drugi se znajdejo drugače. Organizatorji so s potekom festivala zelo zadovoljni, tako glasbeniki kot oboževalci so Velenjsko jezero posvojili. »Predvčerajšnjim je bilo malo deževno, k sreči je bilo vetra čisto malo, tako da smo jo dobro odnesli. Vsi, ki so prišli in še prihajajo, so navdušeni. Tudi ko nas je dobil dež, to ni pokvarilo vzdušja, saj dež metalcev ne briga dosti, še vedno uživajo, nekateri so delali sklece v blatu,« se spominja sogovornica.

Sanje vsakega slovenskega metal benda

Nika Brunet Milunović je prepričana, da se z izvajalci heavy metala in podobnih glasbenih zvrsti ljudje lažje poistovetijo. »To so v resnici predvsem običajni ljudje, ki se ne trudijo biti nekaj ekstra, ampak so to, kar so. Recimo, nihče si ne more predstavljati, da bi bil Michael Jackson, medtem ko so metalski izvajalci v tem smislu bolj dostopni, tudi med seboj so zelo prijateljski.«

Gregor Lavtar, frontman in kitarist slovenske skupine Moshead, ki je na MetalDays nastopila v nedeljo, bo imel izkušnjo za vedno v posebnem spominu. Igrati na tem festivalu so namreč tihe sanje vsakega slovenskega metal benda, pojasni. »Govorimo o enem večjih metal festivalov v naši okolici in na splošno. Razlika med našimi običajnimi koncerti in nastopom na festivalu je predvsem v tem, da je tu skoraj gotovo, da nas bo opazilo več ljudi, ker je tukaj metal publika doma. Če še niso slišali zate, so pa oboževalci te glasbene zvrsti, je večja verjetnost, da si te bodo zapomnili.« Oboževalci pa niso bili nič kaj zadržani po koncertu Mosheadov. Tisti, ki so bili nad njihovo glasbo navdušeni, so bendu to povedali v obraz. »Publika je bila vrhunska. Res se vidi, da pridejo na festival uživat in poslušat bende. Takšna publika pa na koncertih tudi sodeluje, se odziva na spodbude z odra in participira v vseh znanih metalskih norčijah pod odrom.«

Opica na rami in brezplačni objemi

Ravno metalska skupnost, ki je kot velika metalska družina, je največja dodana vrednost festivala. V Velenje so prišli obiskovalci iz 68 držav, od Nove Zelandije, Amerike, Kanade, Čila, Portorika do Slonokoščene obale. Ovit v dansko zastavo kot kakšen danski metalski superjunak je Morten Lindhard Hedegaard na MetalDays že devetič. »Vse skupaj je letos kar dobro, malo drugače je od stare lokacije, vendar to je tako kot pri palačinkah. Prva, ki jo spečeš, bo vedno malo čudna. Od vseh se mi je najbolj vtisnil v spomin bend Russian Circles. Na sploh pa mi je všeč, da je voda tu bolj dostopna za kopanje, prav tako lažje krožiš med odri. Na glavnem prizorišču edino pogrešam še kakšno stojnico s hrano ali pa klopi, drugače je pa super. Spremembe so včasih dobre.«

Celjan Jaka Degen se je festivala udeležil s prijateljico Max Rohot iz Romunije, ki je letos sploh prvič na festivalu. Najbolj jima je všeč glasba nasploh, a tudi ljudje. »Prej mi ta glasba ni bila tako všeč, ampak ko jo poslušaš v živo, je to nekaj povsem drugega. Čisto vsak bend je super. Vsi so tako sproščeni,« meni Jaka Degen, medtem ko se njegova prijateljica spominja nenavadnega, prisrčnega dogodka. »Srečala sva fanta, ki je imel na rami opico in je delil zastonj objeme. Šla sem do njega, pa me je dvignil s tal in objel.«

Maja Glinšek in Izidor Felicijan sta domačina in že redna obiskovalca festivala. Z določenih vidikov jima Velenjsko jezero za tovrsten dogodek bolj ustreza kot Soča v Tolminu. »Ta prostor je imel od nekdaj potencial za take zadeve, zdaj pa so to dejansko zares uresničili. V bistvu je festival kot malo mesto v mestu, ki ob koncertih in kopanju v jezeru ponuja marsikatere aktivnosti. Tu se razbijajo stereotipi o metalcih,« je prepričan Izidor Felicijan.

Organizatorji so bili prijetno presenečeni nad odzivom lokalnega prebivalstva, pričakovali so večji revolt, morda kakšna negativna mnenja, a je mestna občina izkazala veliko podpore in ljudem festival primerno predstavila. Tako je ob jezeru tudi več kot deset stojnic lokalnih rokodelcev, ki ponujajo raznovrstne stvari. »Občina je v primerjavi s prejšnjo druga zgodba, zelo so se potrudili z lokalnim prebivalstvom. Prav tako je običajno na spletnem portalu Velenje.com vse živo, tokrat pa je o festivalu MetalDays presenetljivo malo negativnih komentarjev, več je pozitivnih,« doda Nika Brunet Milunović.